http://www.finance.si/279329/Public-ene … a-Gr%E8ija
Komentar:
Public enemy: Jankovićeve Stožice so slovenska Grčija
Stanislav Kovač
Finance 90/2010
12.5.10 00:01
O megalomanski naložbi v Športni park Stožice
Zoran Janković je leta 2006 obljubil 22 predvolilnih projektov, med njimi tudi nove tehnološke parke in Športni park Stožice .
Janković se kiti z megalomansko športno naložbo v Stožicah, ki simbolizira življenje prek javnofinančnih zmožnosti gospodarstva in celotne družbe.
Po štirih letih županovanja se Janković ne hvali z novimi tehnološkimi parki, ki bi v času njegovega županovanja Ljubljani prinesle nove podjetnike in tehnološke inovatorje v slovenski podobi Appla , Googla ali Microsofta .
Namesto tega ljubljanski župan v demagoškem slogu "odpira vrata" v Športni park Stožice, kjer razkazuje megalomanski športni park, ki nas vodi v dolžniško katastrofo, ki danes pretresa Grčijo.
Janković obljubljal tehnološke parke
Nekdanji prvi mož Mercatorja [MELR 158,28 +0,42%] in prejemnik številnih gospodarskih nagrad je pred štirimi leti v svojem programu Za Ljubljano z nasmehom obljubljal tudi nove tehnološke parke, kjer naj bi nastala nova inovativna tehnološka podjetja, temelječa na znanju, inovacijah in z velikim tržnim potencialom.
Po Jankovićevi volilni zmagi je Ljubljana dočakala odprtje le enega novega tehnološkega parka, ko je bil decembra 2007 odprt Tehnološki park Brdo . Gre za projekt, ki ga je Janković podedoval od svoje predhodnice, županje MOL Danice Simšič. Gradnja Tehnološkega parka Brdo se je začela že aprila 2006, njegova projektna in infrastrukturna zasnova pa sega v leto 2004.
Poleg tehnološkega parka na Brdu, ki bi bil zgrajen, tudi če Janković ne bi bil izvoljen za župana, Ljubljana po Jankovićevi izvolitvi ni dočakala novih tehnoloških parkov. Namesto tega je novi župan podjetjem povečal nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za petino, kar zvišuje stroške podjetij in zmanjšuje njihovo konkurenčnost.
Tehnološka podjetja, ne stadioni
V današnjem globaliziranem svetu nosilci razvoja in promotorji nacionalnih držav niso megalomanski nogometni stadioni v podobi ljubljanskih Stožic, ampak izvozna podjetja visoke tehnologije.
Po ugotovitvah raziskave OECD iz leta 2006 z naslovom The changing Nature of manufactoring in OECD Economies so osrednji vzvod rasti produktivnosti uspešna tehnološka podjetja z prepoznavnimi globalnimi blagovnimi znamkami, utemeljenimi na znanju, inovacijah, vlaganju v R & D in izdelkih visoke tehnologije. ZDA po svetu promovirajo Apple, Google, Microsoft , Cisco Systems in drugi tehnološki velikani. Evropa je znana po finski Nokii , azijske države po Sonyju , Samsungu , Canonu .
Slovenija nima globalno prepoznavnih tehnoloških podjetij. Zato tudi ne preseneča, da je iz leta v leto na repu lestvice držav z odstotnim deležem izvoza izdelkov visoke tehnologije v celotnem izvozu. Delež izvoza izdelkov visoke tehnologije, ki ustvarja najvišjo dodano vrednost, pri nas dosega le skromnih 4,6 odstotka.
To uvršča naše gospodarstvo med tehnološko zaostala gospodarstva držav članic EU (glej graf Delež izdelkov visoke tehnologije v celotnem izvozu leta 2006).
Brcanje žoge kot dodana vrednost
Iz ust politika Jankovića, ki se uvršča med najbolj vplivne slovenske politike, ne prihajajo besede nanotehnologija, biotehnologija, patenti, vlaganja v R & D, ki so sinonim za tehnološki razvoj. Ljubljanski župan se danes pred kamerami tudi ne hvali, koliko novih tehnoloških parkov je nastalo v času njegovega županovanja in koliko novih tehnoloških podjetij je privabil v Ljubljano s prijaznim podjetniškim okoljem.
Iz Jankovićevih ust prihaja danes drugačna samohvala: kdo in kdaj bo prvi brcnil žogo na nogometnem stadionu v Stožicah. Ljubljanskemu županu je brcanje žoge uspelo povzdigniti v dogodek nacionalnega pomena, saj je to nedeljo dan odprtih vrat v Stožicah spremenil v pravo malo romanje Slovencev v športno-trgovski park Stožice. Ta je po županovih besedah kakopak največji projekt v zgodovini Ljubljane in ta hip največja naložba v regiji.
Jankovićeva politična misija prinaša volivcem nedvoumno sporočilo: ne visoka tehnologija, ampak brcanje žoge in trgovina bosta Slovenijo izstrelila med globalne igralce sveta.
Megalomanska naložba brez računa
Višina računa, ki ga bodo morali davkoplačevalci plačati za megalomanski Športni park Stožice, ostaja skrivnost tudi dve leti po začetku projekta.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu MOL za leti 2007 in 2008 navedlo, da je znašala začetna ocenjena vrednost predlagane projektne rešitve za nogometni stadion 97 milijonov evrov in za športno dvorano 119,7 milijona evrov, skupno 216,7 milijona evrov. Podjetje Grep , ki ga je MOL pozneje izbral za zasebnega partnerja, je v ponudbi predvidel stroške gradnje nogometnega stadiona in športne dvorane za skupno 81 milijonov evrov. Razlika je kar 136 milijonov evrov!?
Računsko sodišče je v omenjenem revizijskem poročilu opozorilo, da bodo stroški gradnje nad 81 milijonov evrov bremenili občino.
Med preostalimi tveganji gradnje športnih objektov v Stožicah je računsko sodišče tudi navedlo: "Občina ni pripravila nobene analize vzdrževanja in upravljanja nogometnega stadiona in športne dvorane, v kateri bi predvidela na primer vrste in višino stroškov, vire financiranja, upravljavca objektov, kar pomeni, da stroški vzdrževanja in upravljanja niso znani; znan tudi ni način upravljanja nogometnega stadiona in športne dvorane".
Jankovićev račun brez krčmarja
Predsednik vlade Pahor je v nedavnem javnem odzivu na Jankovićevo zahtevo, da mora vlada iz državnega proračuna financirati dodatne stroške gradnje športnih objektov v Stožicah, ki bodo presegli predvidenih 81 milijonov evrov, odgovoril, da "velikopoteznost za sabo vleče tudi denar in ne smete delati računov brez krčmarja".
Po premierovem mnenju bi lahko Ljubljani s prenovo butičnega stadiona v Bežigradu uspelo zagotoviti potrebne kapacitete za velike športne, zabavne in druge dogodke. (Bežigrajski stadion bi bil za Ljubljano dovolj, Finance, 29. aprila 2010)
Na problematiko presežnih zmogljivosti delujočih športnih objektov v Ljubljani je v številnih člankih v Financah opozoril tudi novinarski kolega Novica Mihajlović: "Kakšni bodo prihodki od vstopnic na stadionu s 16 tisoč sedeži, jasno pokaže pogled na statistiko prve nogometne lige. V zadnjih dveh krogih je bil povprečen obisk na tekmo 1.165 gledalcev, toda to povprečje močno navzgor vlečejo Mariborčani, ki imajo zares radi nogomet in jih je na vsaki tekmi nekaj tisoč.
Kako bodo s temi prihodki vzdrževali stadion? Težko ... Vse bolj se zdi, da iz glavne volilne obljube Zorana Jankovića nastaja beli slon, nekaj velikega, ne prav potrebnega, kar nas bo vse skupaj bremenilo še dolga leta" (Jankovićev beli slon, Finance 50/2010).
Stožice na račun zadolževanja države
Jankovićeva glavna volilna obljuba o izgradnji nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah je klasična megalomanska naložba brez znane končne cene, ki bo zahtevala dodatno financiranje na račun davkoplačevalcev. Ker bo državna blagajna letos v globokem minusu okoli 1,9 milijarde evrov, vsak dodatni proračunski odhodek pomeni novo zadolževanje države (glej graf Saldo državnega proračuna).
Pahorjeva vlada se je februarja letos v dokumentu Slovenska izhodna strategija 2010-2013 zavezala, da bo primanjkljaj državne blagajne do leta 2013 zmanjšala predvsem z zmanjšanjem izdatkov države.
V dokumentu so navedeni tudi prednostni programi trošenja države, med katerimi ni financiranja športnih objektov, ampak naložbe v spodbujanje podjetništva, tehnološkega razvoja, varne prožnosti na trgu dela in infrastrukturna vlaganja v promet ter energetiko.
Pri Stožicah so velika neznanka tudi prihodnji stroški upravljanja in vzdrževanja športnih objektov, ki bodo ob dolgovih prav tako bremenili javne finance. Ob tem je odprto tudi vprašanje, kolikšna bo višina napovedanega posojila državne SID banke za dokončanje nogometnega stadiona in športne dvorane, saj po ugotovitvah računskega sodišča niso znani niti stroški vzdrževanja in upravljanja nogometnega stadiona in športne dvorane. SID banka je v lasti države, ki jamči za obveznosti banke z davkoplačevalskim denarjem iz državnega proračuna.
Stožice so primer slovenske Grčije
Te dni številni tuji časopisi opozarjajo, da je današnja dolžniška katastrofa, ki pretresa Grčijo, povezana tudi z njenim brezglavim zadolževanjem za megalomanske športne objekte, ki so bili zgrajeni za olimpijske igre leta 2004. Danes številni športni objekti v Grčiji propadajo zaradi visokih stroškov vzdrževanja, odplačilo posojil za nedonosne športne objekte pa bremeni bankrotirano grško državo.
Janković se po štirih letih županovanja ne hvali z novimi tehnološki parki in uspešnimi tehnološkimi podjetji v Ljubljani, ki bi v času njegovega županovanja Slovenijo izstrelili med globalne igralce sveta. Namesto tega se kiti z megalomansko športno naložbo v Stožicah, ki simbolizira življenje prek javnofinančnih zmožnosti gospodarstva in celotne družbe.
Jankovićeva nogometna demagogija je klasičen primer politične miselnosti, ki nas vodi v dolžniško katastrofo, ki danes pretresa Grčijo.
Stanislav Kovač je ekonomist
Odsoten
http://www.pozareport.si/?Id=mediji& … 2&test
Je že jasno: nihče noče Olimpije, dokler bo glavni Zoran Janković
Bojan Požar, Ljubljana, 17.05.2010 07:00
Milan Kučan je menda še edini, ki ga ljubljanski župan Zoran Janković vsaj posluša do konca, druge namreč takoj prekine. Ime stadiona bi raje prodal, kot pa ga podaril pokojnemu Petru Božiču
Bolj kot se bliža napovedani konec izgradnje nogometnega stadiona v Stožicah (30. junij), vedno več težav ima ljubljanski župan Zoran Janković. Ne samo, da je veliko vprašanje, ali se bo gradnja Stožic sploh lahko normalno končala (Božo Jašovič, predsednik uprave Nove ljubljanske banke, je za Sobotno prilogo Dela potrdil, da o ključnem kreditu, težkem 150 milijonov evrov, ki naj bi ga dobila skupina Grepo, graditelj Stožic, še razmišljajo), odpirajo se tudi neprijetna vprašanja, povezana z bodočim vzdrževanjem novih športnih veleobjektov sredi slovenske prestolnice.
Ker bo megalomansko dvorano z 12.500 sedeži praktično nemogoče (na)polniti, enako velja tudi za nogometni stadion (16.000 sedežev), so nekateri že izračunali, da naj bi športni center v Stožicah letno pridelal več sto tisoč evrov, če ne celo slab milijon evrov. Tako velika dvorana, denimo, je lahko rentabilna samo v primeru, če je dvakrat tedensko nabito polna (toda pozor, vstopnice morajo biti prodane, ne pa razdeljene zastonj), kar je praktično nemogoče. Kdo, za božjo voljo, pa jo bo napolnil? Glasbenik in županov prijatelj Jan Plestenjak?! Mariborčani pa itak že penijo, ker se bojijo, da bo Janković dosegel, da se vse tekme slovenske nogometne reprezentance v bodoče igrajo v Stožicah, česar ne bo mogel preprečiti niti selektor, Mariborčan Matjaž Kek. Nič čudnega torej, če Roman Jakič, direktor Javnega zavoda Tivoli mestni svetnik na Listi Zorana Jankovića, menda že išče novo službo, čeprav njegov namestnik Dragan Banović, dolgoletni drugi človek ljubljanske hale Tivoli, samozavestno pravi, da on, Banović, nikoli ni bil v minusu. Jakič, ki mu pred dvema letoma ni uspelo postali poslanec na listi stranke Zares, neuspešno se je potegoval tudi za evropskega poslanca, se je sicer že odločil, da bo na jesenskih lokalnih volitvah spet kandidiral na Listi Zorana Jankovića (ne pa na listi svoje matične stranke Zares), saj menda računa, da bi po volitvah zasedel podžupanski stolček in se tako rešil Stožic.
Vedno bolj živčni Janković, očitno prepričan, da mu Stožice avtomatično zagotavljajo novo župansko izvolitev na jesenskih lokalnih volitvah, je na nedavni tradicionalni spominski slovenosti na Orlah (ob praznovanju 65. obletnice osvoboditve) dobil lekcijo celo od slavnostnega govornika in svojega političnega botra Milana Kučana češ, mestna oblast (torej Janković) ne sme biti tako zagledana vase … Kučan, ki velja še za edinega človeka, katerega Janković vsaj posluša do konca, če mu kaj govori (druge namreč takoj prekine), je v neki ožji družbi kasneje povedal, da je med slavnostmim govorom Jankovića "napadel" zato, ker Janković drugače ne razume nič več. Igor Bavčar, nekdanji predsednik uprave Istrabenza in bivši minister pa je na včerajšnji proslavi prve Demosove vlade v Ivančni Gorici dejal, da "danes kazenske ovadbe pišejo tisti, ki se proglašajo za botre sedanje politične koalicije," in pokazal na Zorana Jankovića. Ta – po navedbah Bavčarja – obiskuje "ministre in terja svoj dolg." Za kazensko prijavo zoper njega pa, kot pravi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ni dovolj policistov.
Zdaj so Zorana Jankovića na levi nogi pošteno dobili še ljubljanski Socialni demokrati, natančneje njihova predsednica Metka Tekavčič. Prihodnji teden bo Tekavčičeva tudi uradno predlagala, naj stadion v Stožicah nosi ime pokojnega pisatelja, politika in nogometnega zanesenjaka Petra Božiča. Spomnimo, Božič je bil med drugim mestni svetnik na Listi Zorana Jankovića, župan pa je Božičevo smrt in pogreb na Žalah, julija lani, dodobra izkoristil za lastno politično promocijo; na Božičevem pogrebu je bil Janković tudi govornik. Zato bo župan – moralno gledano – težko našel prepričljive razloge, da zavrne ponujeno ime "Stadion Petra Božiča," čeprav je že februarja izjavil, da se bo športnik park v Stožicah verjetno imenoval Center Park Ljubljana (?!), stadion in športna dvorana pa naj bi ime dobili po podjetju. Tako naj bi Janković ime stadiona ponujal za pol milijona evro letno, toda med podjetji (predvsem tistimi, ki so v državni lasti) pravega zanimanja ni, razen menda pri Zavarovalnici Triglav. Janković bi s prodajo imena rad ubil dve muhi na mah. Če bi za stadion iztržil 500 tisoč evrov, bi pokril petino stroškov letnega vzdrževanja Stožic (čeprav bi v primeru Zavarovalnice Triglav, ki je v državni lasti, šel denar takorekoč iz ene državne malhe v drugo); in ker športni center in stadion ne bi imela pravega imena (kdo pa bi, prosim lepo, rekel, da gre na stadion Zavarovalnice Triglav …), naj bi Janković potihem računal, da bodo vsi govorili, da je to "Jankovićev stadion." In tako bi župan zastonj prišel do tega, da bi se stadion imenoval po njemu, vsaj v pogovornem slangu Ljubljančanov. Da Janković noče, da bi stadion dobil ime po Petru Božiču, verjetno dokazuje že to, da te pobude doslej ni hotel niti komentirati
Zoran Janković pa menedžerjev ne obiskuje samo zaradi prodaje imena stadiona, ampak tudi košarkaškega kluba Olimpije. Celo vrsto znanih slovenskih predsednikov uprav že nekaj časa dobesedno posiljuje, trdijo naši viri, naj prevzamejo mesto predsednika obubožanega ljubljanskega kluba. Po naših informacijah je nagovarjal Boža Jašoviča (NLB), Boruta Meha (Holding slovenskih elektrarn), Matjaža Rakovca (Zavarovalnica Triglav), Aleksandra Svetelška (Petrol) in še nekatere, toda zaenkrat je povsod dobil košarico. Rakovec, denimo, bo raje prevzel mesto predsednika Hokejske zveze Slovenije (skupščina bo junija), no, kar zadeva Olimpijo, pa naj bi Rakovec šel v upravni odbor. Po naših informacijah nihče od resnih vodilnih menedžerjev ni pripravljen prevzeti Olimpije, dokler bo Janković hodil v slačilnice igralcev in ob robu igrišča igralcem govoril "givemefive," ali drugače, dokler bo na tuj račun po svoje hotel krojiti usodo košarkaškega kluba. Samo primer: tik predno je Olimpijo zapustil srbski center Nemanja Aleksandrov, zaradi neplačanih finančnih obveznosti, je Jankovič v slačilnico poslal enega od svojih podžupanov, Janija Möderndorferja, ki je Aleksandrovu obljubil, da bo dobil vsaj tisoč evrov. Toda srbski igralec žal potem ni videl niti te miloščine ...
Zoran Janković ideje, da bi se stadion imenoval po Petru Božiču, doslej ni hotel niti komentirati.
Odsoten
Delo, 20.05.2010
Skrivnostne (pod)izvajalske pogodbe za gradnjo centra v Stožicah
Izvajalec sme le delati in upati na plačilo, o neplačilih pa niti pisniti
O vsebini pogodb in poslih, povezanih s Stožicami, lahko javno govori le naročnik – Za vsakokratno kršitev te zaveze zagrožena kazen v višini 0,3 odstotka pogodbene vrednosti del – Pogodba ščiti le naročnika
Ljubljana – Ko smo pred dobrima dvema mesecema pisali o tem, da zasebni investitorji trgovskega in športnega parka Stožice z izvajalci, ti pa naprej s podizvajalci podpisujejo zelo čudne pogodbe, nam ni bilo jasno, zakaj jih nihče noče pokazati. Še manj pa smo razumeli, zakaj je večina od 70 večjih ali manjših podjetij, ki tam delajo, pripravljena potrpežljivo čakati na obljubljeni denar 100, 200 ali celo več dni po opravljenem delu. Zdaj se je eden izmed njih ojunačil in nam izročil kopijo, iz katere je razvidno, da gre za pogodbo, ki v primeru nespoštovanja dogovorjenih obveznosti zavezuje le izvajalca, ne pa naročnika.
Zaradi bojazni pred kaznijo, ki je zagrožena vsakemu izvajalcu, če bi si drznil razkrivati vsebino pogodbe, in morebitnim maščevanjem vsemogočnega naročnika, smo se odločili, da ne bomo razkrili ne imena naročnika ne izvajalca del, pač pa zgolj vsebino posameznih členov pogodbe.
Kot nam je razložil naš vir, je to primer pogodbe, kakršno eden od velikih izvajalcev na Stožicah vsiljuje v podpis manjšim podizvajalcem. Četudi je daleč od tistih, ki jih v normalnem poslovnem svetu lahko štejemo za poštene do obeh podpisnikov (naročnika in izvajalca), pa je sogovornik zatrdil, da v zadnjem času, ko investitorjem zmanjkuje denarja za plačilo izvajalcev in podizvajalcev, vsem, ki naj bi v posel vstopali na novo, ponujajo še slabše pogodbe. Po nepreverjenih podatkih so naročniki del vanje zapisali celo člen, da je izvajalec del pripravljen na plačilo počakati celo leto dni. Zato naj bi imeli veliko težav s pridobivanjem novih izvajalcev, saj jih večina ni pripravljena podpisati takšne pogodbe (deloma tudi zato, ker zasebni investitorji še niso dobili niti 50 milijonov evrov posojila konzorcija bank, od katerega naj bi večino porabili za poplačilo dolgov do izvajalcev, ki so delo končali že pred meseci).
Na pogodbi oznaka strogo zaupno
Kot je razvidno iz faksimila podtočke enega od pogodbenih členov, za pogodbo in vse podatke, povezane z njo, velja oznaka »strogo zaupno« oziroma piše, da gre za poslovno tajnost. Pri tem je izvajalcu strogo prepovedano posredovanje kakršnih koli podatkov ali informacij medijem. To je dovoljeno izključno naročniku. Da si izvajalec ne bi drznil kršiti tega določila, se je naročnik zavaroval z grožnjo kazni – ta za »vsakokratno kršitev znaša 0,3 odstotka od pogodbene vrednosti del«. Če gre za milijon evrov vredno pogodbo, bi to pomenilo 3000 evrov. Tudi sicer je izvajalcu del predpisanih več pogodbenih kazni. Za vsak dan zamude po terminskem načrtu je predvidena kazen pol odstotka od predvidene pogodbene vrednosti (skupaj do največ 10 odstotkov te vrednosti). Plačilo pogodbene kazni pa izvajalca ne odvezuje plačila stroškov, ki bi nastali naročniku in drugim izvajalcem kot posledica njegove zamude. Če bi naročnik zaradi neupravičene zamude utrpel škodo, ki je višja od pogodbene kazni, pa bi izvajalcu zaračunal še razliko med nastalo škodo in zaračunano pogodbeno kaznijo.
Pri plačilih se naročnik sicer zavezuje, da bo potrjeni nesporni del mesečne situacije plačal v 60 dneh od njene potrditve, a ima po drugih določilih veliko možnosti za ugotavljanje napak in časa za preverjanje, ali so bile pomankljivosti odpravljene. V konkretnem primeru so zapisali še, da pogodbeni stranki soglašata, da lahko naročnik del obveznosti poravna nedenarno (s kompenzacijami v nepremičninah). Pri tem pa je predpogoj za kakršno koli izplačilo določilo, po katerem mora izvajalec v treh dneh po podpisu pogodbe kot jamstvo za dobro izvedbo naročniku predložiti bančno garancijo v višini 10 odstotkov pogodbene vrednosti, unovčljivo na prvi poziv s klavzulo »brez protesta«, če izvajalec svoje pogodbene obveznosti ne bi izpolnil v dogovorjeni kakovosti in rokih. Pred izplačilom končnega obračuna pa je izvajalec dolžan kot jamstvo za odpravo napak v garancijski dobi naročniku vročiti dve bianco menici s pooblastilom banki za njeno izpolnitev v višini 10 odstotkov obračunske vrednosti del, z veljavnostjo za garancijsko dobo, unovčljivo na prvi poziv s klavzulo »brez protesta«.
Podobno zavezujočih določil, ki bi pred nesolidnostjo naročnika (denimo zaradi zamud pri plačilih dogovorjenih obveznosti za opravljeno delo) s penali ali bančnimi garancijami ščitile izvajalca, pa v pogodbi ni. Zadnjemu je na voljo le sporazumno reševanje spora oziroma iskanje pravice po sodni poti.
Janez Petkovšek
Odsoten
Mala mal'ca, bomo dokapitalizirali, rade volje.
Delo, 20.05.2010
Možno je, da Stožice ne bodo dobile elektrike
Elektro Ljubljana nima denarja, SODO tudi ne, omrežnine pa se ne bodo povišale Zamrznjeni projekti za dva milijona evrov – Danes na direktoratu za energijo
Ljubljana – Danes bo na direktoratu za energijo sestanek z elektrodistribucijskimi podjetji, ena od pomembnejših tem pa bo gotovo vprašanje, kako zagotoviti 600.000 ali 700.000 evrov za elektrifikacijo novega športnega parka Stožice. Elektro Ljubljana za projekt nima denarja, za povrhu se ne more dodatno zadolžiti. Rešitve prek SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja) ali države so mogoče, a zelo verjetno ne dovolj hitre.
»Popolnoma verjamem, da bo stadion Stožice 30. junija priključen na omrežje. Potem pa se bo treba malo zamisliti,« je dejal Andrej Ribič, novi predsednik uprave Elektra Ljubljana. Na vprašanje, kaj bodo potrebovali za izvedbo projekta, je odgovoril, da je to zagotovilo SODO ali ministrstva za gospodarstvo, da bodo ta denar zagotovili. Elektro Ljubljana za nujne projekte potrebuje dva milijona evrov, od tega za športni park Stožice od 600.000 do 700.000 evrov. »Za izvedbo projekta je dovolj zagotovilo, da bomo dobili denar do konca leta,« je še dodal Ribič.
Elektro Ljubljana ni v zavidljivem položaju. Sam novega posojila ne more najeti, dodatna težava pa so neplačniki. Na računu ima menda devet milijonov evrov zapadlih terjatev, med dolžniki pred izklopom pa naj bi bil tudi SCT. Na novo ima Elektro Ljubljana najeto le posojilo 15 milijonov evrov, ki ga črpajo le v primeru nelikvidnosti, ko ne bi mogli izplačati plač. Ribič ni hotel povedati, koliko dolgov ima podjetje, dejal je le, da odplačevanje posojil požre dve tretjini amortizacije.
Matjažu Vodušku, direktorju SODO, se težave Elektra Ljubljana ne zdijo presenetljive, saj je v prejšnjih štirih letih vseskozi porabljal več, kot je zaslužil. »Če ima Elektro Ljubljana gradbeno dovoljenje za Stožice, ne more tega prevzeti SODO poldrugi mesec pred napovedanim odprtjem. Strinjam se, da je zadeva alarmantna,« pravi Vodušek.
Dodaja, da niti SODO nima denarja za projekt. Po njegovem mnenju sta rešitvi dve, dokapitalizacija Elektra Ljubljana ali pa državno jamstvo SODO za posojilo. V drugem primeru bi moral SODO za projekt objaviti javni razpis, ki pa se lahko zavleče. Po Voduškovih besedah hoče Elektro Ljubljana SODO odstopiti še več projektov, starih že dve leti. Med temi so Termoelektrarna toplarna Ljubljana, Grosuplje in Škofljica.
Na direktoratu za energijo zadevo poznajo. Neuradno pravijo, da je Elektro Ljubljana zadolžen do grla in še malo čez, možnost, da bodo Stožice ostale brez elektrike, pa ocenjujejo za realno. Dokapitalizacija Elektra Ljubljana, ki bi jo izvedel SODO, bi zahtevala sklic skupščine SODO (vlade). To bi vzelo najmanj dva meseca, če bi morali opraviti še cenitev podjetja, pa še bistveno več.
Direktor direktorata za energijo Janez Kopač je potrdil, da je Elektro Ljubljana v večjih težavah kot drugi elektrodistributerji. Del težav pripisuje tudi nekaj let nespremenjeni omrežnini. Prva rešitev za zamrznjene projekte Elektra Ljubljana je po njegovem mnenju dvig omrežnine. S tem bi Elektro Ljubljana lahko pokazal višje prihodke in se dodatno zadolžil. Kopač je opozoril, da vseh dimenzij težave še ne pozna, skoraj gotovo pa je več rešitev, ne le ena.
Z dvigom omrežnine za zdaj ne bo nič. Do začetka aprila je predloge agencije za energijo o dvigu omrežnine potrjevala oziroma zavračala vlada, po novem pa je agencija za energijo samostojna. Vlada je lanski predlog za dvig omrežnin zavrnila, ker je sočasno uvedla prispevke za obnovljive vire energije. Zdaj bi lahko agencija za energijo predlog sprejela kar sama, vendar ...
»Ravno danes bomo objavili in dali v javno obravnavo metodologijo za določitev omrežnine,« je včeraj dejala Milojka Podgornik z agencije za energijo. Metodologija bo v javni obravnavi do 19. junija. Potem mora pripombe in predloge preučiti svet agencije. Do konca junija tako ne bo sprejeta niti metodologija za določitev omrežnine, kaj šele sklep o dvigu omrežnine.
Borut Tavčar
Odsoten
Reševanje vojaka Zoryana se nadaljuje in se vleče kot jara kača.
Sicer pa je glavno, da je trava položena, da se bomo imeli kje pasti, ko bo šlo vse v maloro.
Stožice vendarle brez vladnih milijonov?
torek, 25. maj 2010
Tekst: STA, Foto: arhiv Reporterja
Na ministrstvu za finance so zavrnili predlog ministrstva za šolstvo in šport o 20 milijonih evrov za Stožice.
Na ministrstvu za finance so zavrnili predlog ministrstva za šolstvo in šport, da se Mestni občini Ljubljana nameni 20 milijonov evrov državnih sredstev iz proračunske rezerve za športni center Stožice. Predlog namreč nima pravne podlage, ki bi opravičevala porabo sredstev splošne proračunske rezervacije, so sporočili s finančnega ministrstva.
S finančnega ministrstva so, kot navajajo, ministrstvu za šolstvo in šport že v petek poslali dopis, v katerem pojasnjujejo, da se po zakonu o javnih financah sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
Zakon o glavnem mestu po njihovih pojasnilih sicer določa, da je potrebno zagotavljati usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih organov in organov mestne občine, vendar hkrati določa tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, preden se v državnem proračunu zagotovijo sredstva za ta namen, poudarjajo na finančnem ministrstvu.
Kot pojasnjujejo, so ministrstvo za šolstvo in šport tudi opozorili, da je vlada sredi maja sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za letos, in jim predlagali, da v svojem finančnem načrtu zagotovi potrebna sredstva, če menijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev sredstev po zakonu o glavnem mestu.
Na ljubljanski občini so se sicer potegovali za pridobitev sredstev iz državnega proračuna, s katerimi bi financirali tudi ogrevalno dvorano in pomožno nogometno igrišče, ki sprva v pogodbi z izvajalcem nista bila vključena. Kot je danes pojasnil župan Zoran Janković, je od države že v času prejšnje vlade pričakoval 40 milijonov evrov, ki predstavljajo polovico izhodiščne vrednosti izgradnje stadiona in dvorane. Vrednost omenjenih dodatnih del po njegovih besedah še ni znana. Župan obenem zagotavlja, da bo stadion v Stožicah končan do 30. junija.
Odsoten
A lahko še kakšen pufek vzamemo, ali smo že do plafona in čez?
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija/Ljubljana
Dodatna dela v Stožicah bo morala plačati občina
Slovenija - četrtek, 27.05.2010 Tekst: Peter Pahor
Ljubljana - Državnega denarja za športni park Stožice očitno ne bo. Potem ko so na ministrstvu za finance zavrnili predlog ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ), da se za sofinanciranje projekta nameni 20 milijonov evrov iz proračunske rezerve, nam je včeraj vodja kabineta ministra za šolstvo in šport Mojca Grobelnik potrdila, da druge rešitve od te nimajo.
Pravi, da so črpanje iz proračunske rezerve predlagali ravno zato, ker MŠŠ drugih sredstev nima na voljo, poleg vsega pa morajo porabo v rebalansu letošnjega proračuna znižati za dodatnih 17 milijonov evrov.
Kaže torej, da bo morala Mestna občina Ljubljana denar za dodatna dela na športnih objektih najti v občinskem proračunu, kar pa glede na tudi v letošnjem letu skromno realizacijo iz prodaje nepremičnin ne bo lahko. Koliko dodatnega denarja bo treba poleg zemljišča za nakupovalno središče še vložiti v projekt Stožice, na mestni občini še ne povedo, kot pa lahko sklepamo po študiji KPMG o finančni upravičenosti projekta nakupovalnega središča, gre za nekaj manj kot 21 milijonov evrov. Glavnino dodatnih del naj bi predstavljala pomožna nogometna igrišča in ogrevalna dvorana, ki so jih na mestni občini konec leta 2007 pozabili vključiti v razpis za izbor zasebnega partnerja, na katerem so zmagali Gradis G, Energoplan in Merkur.
Odsoten
Bosta stadion v Stožicah za 50 tisoč evrov pomagala odpreti Lado Bizovičar in Jurij Zrnec?
Če smo mu dali že vse, mesto in denar, mu bomo dali pa še teh 50 jurjev, da bo imel fešto.
Odsoten
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija/Ljubljana
Športni park Stožice naj bi bil 53 milijonov evrov dražji, kot zagotavlja Janković
Slovenija - petek, 28.05.2010 09:53 Tekst: (dnevnik.si)
Ljubljana - Gradnja Športnega parka Stožice je v sklepni fazi, še vedno pa ni jasno, koliko bo megalomanski projekt stal. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je ves čas napovedoval, da bo gradnja veljala 81 milijonov evrov, kolikor je predviden vložek Grepa brez davka. Po pisanju Žurnala24 bo zasebni partner Grep za projekt prispeval 97,2 milijona evrov, država 21,5 milijona in Mestna občina Ljubljana (MOL) 15,4 milijona, kar skupaj znese 134 milijonov evrov.
Ljubljanski župan trdi, da bo končna cena Športnega parka Stožice znano konec junija, ko naj bi ji Grep predal športne objekte. Da pa je v proračunu predvideno, da bo MOL za projekt dala 15,4 milijona evrov, s čimer bo pokrila stroške odkupa zemljišč in ureditev komunalne infrastrukture, predvsem Titove ceste. Če cesta ne bo končana istočasno kot športni objekti, ne bodo dobili uporabnega dovoljenja, piše Žurnal24.
Direktorica službe za razvojne projekte in investicije Darje Lesjak trdi, da bo po zagotovilih po pogodbi o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov MOL sredstva od Darsa dobila vrnjena.
Odsoten
Kako prepoznaš vrhunskega managerja? Hodi od vrat do vrat s piskrčkom v roki in fehta.
Zoki prosil za plačila izvajalcev
* Ljubljana
* 08.06.2010, 07:00
* Nina Oštrbenk, Manca Borko
Stožice. Uradno: Pahor se je seznanil s finančno konstrukcijo in težavami.
Janković je Pahorja neuradno prosil za bančno posojilo, s katerim bi plačal izvajalce v Športnem parku Stožice.
Župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković in premier Borut Pahor sta se na petkovem skrivnem sestanku v Športnem parku Stožice po naših informacijah pogovarjala o bančnem posojilu za plačilo izvajalcev. “Z odločitvami boste seznanjeni, ko bodo sprejete,” so včeraj sporočili iz kabineta predsednika vlade, v katerem vztrajajo, da si je Pahor le ogledal Stožice ter se seznanil s finančno konstrukcijo in težavami projekta.
Če bi MOL želela dobiti posojilo za plačilo izvajalcev v Stožicah, bi morala dobiti soglasje ministrstva za finance, saj je MOL na meji dovoljene zadolženosti.
Če bi država sofinancirala projekt v višini 20 milijonov evrov, pa bi moral to odobriti Pahor prek zakona o glavnem mestu.
Posojilo še vedno v zraku
Janković včeraj ni odgovoril na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi MOL najela posojilo za plačilo izvajalcev, ki naj bi dela celo ustavili, če ne bodo dobili plačila. To bi verjetno pomenilo, da Janković stadiona in športne dvorane ne bi dobil v roku, do 30. junija. “Nič ne vem o tem,” se je na informacije, da naj bi izvajalci v Stožicah to storili, odzval Uroš Ogrin, direktor Grepa.
Zasebni partner še vedno ni dobil 150-milijonskega posojila od konzorcija bank na čelu z NLB. “Takoj ko bo znano, boste tudi vi vedeli. Dokler ni, pa o tem niti ne moremo nič povedati,” je dejal Ogrin.
http://www.zurnal24.si/osrednja-sloveni … 529/clanek
Odsoten
Tko se dela! Bellevue Jordancem, Stožice Gadafiju, kafiće srbski narko-mafiji, Magistrat mafiji-kar-tako ...
http://www.finance.si/282578/V-Sto%BEic … -komentira
Odsoten
Reševanje župana Zorana
Maša Jesenšek | pet, 18.06.2010 18:18
Projekt športnega parka Stožice z novo dvorano, nogometnim stadionom in velikim trgovskim centrom zagotovo ni najpomembnejši za življenje Ljubljančank in Ljubljančanov. A je kljub temu v mandatu župana Zorana Jankovića dobil status »projekta nad projekti«. Po eni strani po zaslugi samega župana, ki ga je že pred zmago na volitvah postavil v ospredje. Po drugi strani gre za projekt, ki je na dnevnem redu mestne politike že približno deset let in ga nobeni županji prej ni uspelo uresničiti.
V teh dneh je postalo jasno tudi, da skoraj zagotovo ne bo dosežen pogodbeni rok iz javno-zasebnega partnerstva, po katerem bi moral zasebni partner (Grep) javnemu (Mestni občini Ljubljana) predati stadion in dvorano z uporabnim dovoljenjem najpozneje 30. junija. Hkrati je župan jasno napovedal, da bo mestna občina pogodbeni rok prevzema, če bo treba, podaljšala.
Podaljševanje rokov gradbenikom res ni nič nenavadnega, ne na mestni ne na državni ravni. A Janković je na 30. junij stavil veliko. V zadnjem letu je pač prepogosto zatrjeval (nazadnje še pred manj kot mesecem dni), da je trdno prepričan, da bosta stadion in dvorana 30. junija predana, saj to zagotavlja 25 milijonov evrov vredno bančno jamstvo, ki ga MOL lahko unovči v primeru neizpolnjevanja pogodbenih rokov. In da bo v primeru zamude MOL le pridobila, saj bo tako v mestni proračun dobila še omenjenih 25 milijonov.
A to v zgodbi s Stožicami niti ni bistveno. Volivci so Jankoviću odpustili že marsikatero prelomljeno obljubo (ne nazadnje bi morala biti prva tekma na Stožicah odigrana že jeseni 2008). Tudi ni življenjskega pomena, ali bodo na stadionu prvič brcnili žogo julija, avgusta ali celo septembra. Trenutno je najpomembneje, da je mestni projekt, glavni politični kapital Zorana Jankovića, za katerega je zagotavljal, da bodo meščani dobili nova športna objekta brez vloženega davkoplačevalskega evra, prerasel v problem vse države in se z njegovim reševanjem ukvarja vlada s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu.
MOL je kot javni partner v projektu glede na trenutno gospodarsko situacijo naredila preveč tveganih potez; od nadaljevanja projekta po izstopu največjega partnerja v konzorciju treh podjetij, ki so bila izbrana na javnem razpisu, do vztrajanja na zastavljenih rokih zaradi političnih interesov, zaradi katerih je izpadla Delta, ki bi v projekt prinesla 242 milijonov evrov.
Zdaj je projekt tik pred tem, da nasede. In v igri ni več le politična usoda Zorana Jankovića, temveč, pomembneje, usoda mnogih izmed 70 podjetij in njihovih delavcev, ki so v Stožicah izkopavali, gradili, montirali, inštalirali ... Njihovi neplačani računi presegajo 50 milijonov evrov, in če ne bodo poravnani, bo to za marsikatero podjetje pomenilo propad, kar gotovo ni v interesu države.
Najlažji, pravzaprav edini izhod je trenutno posojilo bank z državno NLB na čelu, ki se z Grepom dogovarja že od lanske jeseni, a projekt trgovskega centra, z najemninami katerega bodo odplačevali posojilo, očitno le ni tako perspektiven, kot ga predstavljajo v Grepu in na MOL. Neuradno se pomoč išče tudi v tujini; z vstopom tujega partnerja (v igri naj bi bila libijski in italijanski investitor), ki bi z dokapitalizacijo Grepa zagotovil denar za končanje projekta.
Stožice so nedvomno prerasle okvire ljubljanskega projekta. In če bo rešen - kdo bo na koncu pobral zasluge? Za javnost skoraj zagotovo tisti, ki bo na odprtju prerezal slavnostni trak; pravi rešitelji pa bodo ostali prikriti v ozadju.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
http://www.delo.si/clanek/110242
Odsoten
Banke pripirajo pipico za Stožice
Jaka Elikan
Petra Sovdat
Finance 118/2010
21.6.10 00:01
Od Grepa, Jankovićevega zasebnega partnerja, zahtevajo večjo lastno udeležbo; najemne pogodbe tudi še niso pod streho
Neuradno bo Grep dobil 35 milijonov evrov manj posojila za dokončanje kompleksa v Stožicah. Razliko mora najti sam in se dogovoriti o konverziji terjatev. To po ocenah bankirjev projekt vrača v realnejše okvire.
Iz več bankirskih virov smo izvedeli, da konzorcij bank z državno NLB na čelu Grepu, zasebnemu partnerju mestne občine Ljubljana (MOL) in graditelju kompleksa v Stožicah, zaostruje pogoje za odobritev posojila. Kot je pokazala študija KMPG , bi iz oddaje trgovskih površin Grep namreč le stežka odplačeval 150 milijonov evrov posojila za projekt.
Zato so se bančniki odločili, da vztrajajo pri zlatem pravilu, da mora investitor v projekt vložiti vsaj 40 odstotkov lastnih sredstev. V te pogoje financiranja bi po naših informacijah privolila tudi ena od tujih bank, ki je sicer med pogovori že zapustila bančni sindikat.
Prve bodo poplačane banke
In kakšni so novi pogoji? Posojilo naj bi znašalo 115 milijonov evrov, 85 milijonov evrov pa mora prispevati Grep, ki zdaj v projekt vlaga slabih 50 milijonov evrov lastnih sredstev. Po novem mora torej prispevati toliko, kot je tudi ponudil županu MOL Zoranu Jankoviću za osem hektarjev zemlje, kjer raste komercialni del kompleksa.
Da bi Grep izpolnil bančne pogoje, mora zbrati še 15 milijonov evrov dodatnega lastnega denarja. Oba družbenika Grepa (Energoplan in Gradis G ) ter ajdovsko Primorje , ki gradi komercialni del, pa naj bi svoje terjatve (20 milijonov evrov) pretvorili v dolg, ki pa bi bil poplačan za poplačilom bank.
Na vprašanja o dodatnih zahtevah bank nam šef Grepa Uroš Ogrin ni želel odgovarjati: "Za zdaj ne dajemo nobenih izjav in nobenih komentarjev. Vse boste izvedeli na tiskovni konferenci, ko jo bodo sklicali." Prvega moža Primorja Dušana Črnigoja pa nam v petek ni uspelo priklicati, a je že večkrat dejal, da v Stožicah ne pričakuje takojšnjega plačila.
Še vedno težave z najemniki
Grepu tudi še ni uspelo oddati 60 odstotkov površin in zagotoviti povprečne najemnine 17,1 evra za kvadratni meter, ki je spodnja meja, da bi Grep po oceni KMPG še lahko vračal dolg. Župan Janković sicer zagotavlja, da Grep že ima 60 odstotkov najemnikov, saj všteva tudi prejeta pisma o nameri, a so bankirji neizprosni: podpisanih mora biti 60 odstotkov najemnih pogodb.
Prav tako bankirji zahtevajo, da MOL zagotovi sredstva za dodatna naročena dela (pomožno igrišče, ogrevalna dvorana, ...). V veljavnem proračunu je za ta namen že 21,5 milijona evrov, vendar Janković napoveduje, da bo v najslabšem primeru jeseni potreben rebalans, kar daje slutiti, da bo morda potrebno večje doplačilo. Obračun uradno sicer še ni narejen in verjetno ne bo pred predajo športnih objektov, ki naj bi se zavlekla v sredino poletja.
http://www.finance.si/282853/Banke-prip … -Sto%BEice
Odsoten
Bojim se, da bo gospod Mermal po hitrem postopku zbrisan s Smeškotovega seznama naj-managerjev...
http://www.finance.si/285610/Intervju-N … -in-kupcev
Odsoten
Mi da imamo resno državo? Nekdanja Juga je bila biser proti temu blatnemu peskovniku.
Eden od komentarjev pod spodnjim člankom:
jakceva2
Če si bo Janković zamislil, da legaliziramo otroško pornografijo in pedofilijo, jo pač bomo.
Če se Stožice ne podredijo uredbi, se uredba Stožicam
Jaka Elikan
Finance 143/2010
27.7.10 00:01
Minister Roko Žarnić je omilil svetlobno onesnaževanje in olajšal pridobitev uporabnega dovoljenja za Stožice
Predlog sprememb uredbe o svetlobnem onesnaževanju odpravlja omejitve za osvetljevanje športnih objektov, ki so ob prvem tehničnem pregledu ovirale izdajo uporabnega dovoljenja za športni del Stožic.
Vlada naj bi v kratkem sprejela spremembe uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki jih predlaga okoljski minister Roko Žarnić. Čeprav v marca objavljenem osnutku uredbe ni bilo govora o športnih objektih kot izjemi, je bil v petek med vladnimi gradivi objavljen predlog, ki je pisan na kožo športno-trgovskemu centru Stožice.
"Ker je bilo ugotovljeno tudi, da je treba zaradi zahtev osvetljevanja zlasti športnega dogajanja na stadionih nekoliko omiliti pogoje za osvetljevanje teh površin, je določeno, da se lahko za razsvetljavo igrišča na poselitvenem območju uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega pet odstotkov," dopušča predlog sprememb uredbe.
Namesto senčnikov sprememba uredbe
Z okoljskega ministrstva nam niso ne potrdili ne zanikali, da bi bila omenjena določba namenjena prav pridobivanju uporabnega dovoljena za Stožice. Niso nam odgovorili niti na vprašanje, za katero investicijo so že spremenili podzakonski akt.
Konec junija je ljubljanski župan Zoran Janković pojasnil, da težave z reflektorji urejajo, a ni izdal, kako. Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije je ob vesti, da se zaradi Stožic spreminja uredba, ostal brez besed. Dejal je le, da bi zagato lahko rešili s preprostimi senčniki na reflektorjih.
http://www.finance.si/285677/%C8e-se-St … Sto%BEicam
Odsoten
Minister Lukšič, hvala. Vaš najljubši župan Z. Janković
Jurij Šimac
Finance 148/2010
3.8.10 00:01
Čeprav je šolski minister Igor Lukšič dal devet: milijonov evrov, Stožicam še vedno manjka okoli 47 milijonov
Ljubljanski župan Zoran Janković (levo) je lahko zelo zadovoljen. Šolski minister Igor Lukšič mu je namenil vsa sredstva z razpisa za sofinanciranje športnih objektov. A 12 milijonov evrov mu še vedno manjka, še dodatnih 35 pa jih bo moral najti investitor Grep.
Vsaj še 47 milijonov evrov morata najti občina Ljubljana in zasebni investitor Grep za dokončanje projekta Stožice, od tega MOL 12 milijonov. Terjatve podizvajalcev, ki za svoje delo še niso dobili plačila, so dosegle 80 milijonov evrov.
Potem ko je sedem domačih bank zasebnemu investitorju Grep v ljubljanski javno-zasebni športno-trgovski projekt Stožice namenilo 115 milijonov evrov posojila, je županu Zoranu Jankoviću uspel še en veliki met: šolsko ministrstvo Igorja Lukšiča je Stožicam namenilo 9,4 milijona evrov. A to po naših izračunih še vedno ni dovolj za zaprtje finančne konstrukcije Stožic.
Podizvajalci še vedno brez denarja
Glede na finančno analizo projekta, ki jo je izdelal KPMG, je ta vreden 220 milijonov evrov. Od tega si je investitor Grep od bank obetal 150 milijonov (dobil jih je 115), dobrih 48 milijonov evrov pa je imel lastnih sredstev. Okoli 21 milijonov evrov mora prispevati MOL, ker je v prvotni razpis pozabil vnesti nekatera dela.
Na vprašanje, od kod bo MOL dobil še slabih 12 milijonov evrov, kolikor jih še manjka do te vsote, nam včeraj iz MOL niso odgovorili, saj je župan na počitnicah. Se je pa že pred časom govorilo, da bo Janković sredstva zagotovil z novim rebalansom mestnega proračuna. Grepu in MOL tako skupaj manjka še okoli 47 milijonov evrov, Grep pa podizvajalcem menda že zdaj dolguje 80 milijonov evrov.
Največjo konkurenco na razpisu je Stožicam pomenil projekt koprskega stadiona, a so ga na ministrstvu zavrnili, ker naj bi bilo v regiji vadbenih površin na prebivalca več kot v osrednjeslovenski regiji.
Koprski župan Boris Popovič na to pravi: "Slovenija živi in diha samo še za Ljubljano. Ljubljana naj se preimenuje v Slovenijo ali pa naj postane svoja država, kajti sedanja Slovenija drugih mest ne potrebuje. Rezultati Lukšičevega razpisa pa kažejo, da se lahko sicilijanska mafija pride učit k nam v Slovenijo."
Mariborski projekt športno-medicinskega centra in projekt strelskega centra Gaj so na šolskem ministrstvu zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev zavrnili. Mariborskega župana Franca Kanglerja nam včeraj ni uspelo priklicati, lastnik strelskega centra Gaj Igor Rakuša pa pravi: "Izbor jasno kaže na to, da v tej državi nismo vsi enaki. Zoper izbor se bomo zagotovo pritožili".
Zaradi razpisa so sicer poslanci SDS in SNS zoper šolskega ministra Lukšiča že vložili interpelacijo. Očitajo mu prikrojevanje pogojev razpisa, ki naj bo ustrezali zgolj projektu Stožice. "Očitki, da je bil razpis pisan na kožo Stožicam, ne držijo. To dokazuje tudi dejstvo, da smo prejeli dve popolni, formalno ustrezni prijavi," je obtožbe na svoj račun včeraj znova zavrnil Lukšič.
Izbor jasno kaže na to, da v tej državi nismo vsi enaki." Tako pravi Igor Rakuša , lastnik Strelskega centra Gaj.
"Ljubljana naj se preimenuje v Slovenijo ali pa naj postane svoja država, kajti sedanja Slovenija drugih mest ne potrebuje." Tako meni Boris Popovič, koprski župan.
Njegov strankarski kolega Luka Juri pa se je na razpis odzval s poslanskim vprašanjem. Kot je zapisal, je rezultat izbora "za mnoge od nas razočaranje, še posebej ker koprski stadion ni dobil niti ficka". Poslanec SLS Franc Pukšič pa premiera Boruta Pahorja sprašuje, kaj bo storil, da bo vlada tovrstno sofinanciranje zagotovila tudi drugim občinam.
http://www.finance.si/286152/Minister-L … Jankovi%E6
Odsoten
Jurij Šimac
Karel Lipnik
Monika Weiss
Finance 150/2010
5.8.10 00:01
Župan za dokončanje Stožic potrebuje vsaj še 36 milijonov evrov in ne samo 21 milijonov evrov
Vsaj še 36 milijonov evrov - in ne samo 21 milijonov evrov, kot je pred meseci ocenil KPMG - potrebuje župan Zoran Janković za dokončanje Stožic, trdijo naši viri iz bank. Na MOL o številkah molčijo. Hkrati naj bi predstavniki Grepa, ki je z MOL soinvestitor kompleksa, te dni banke prosili še za od 15 do 17 milijonov evrov premostitvenega posojila.
Ker je MOL v razpis za javno zasebno-partnerstvo pozabil vključiti ogrevalno dvorano in pomožno igrišče, bo morala občina sama pokriti stroške za ta dela. Hkrati bo občina nosila vse morebitne stroške, ki bi še lahko nastali pri gradnji objektov v Stožicah. Tak je bil menda pogoj bank za odobritev 115 milijonov evrov vrednega posojila Grepu. Ta se je zavezal, da bo projekt stal 198 milijonov evrov - kar bo več, bo plačal MOL.
Kako bo Janković porabil Lukšičev denar?
Za nogometni stadion bo MOL prejel 9,4 milijona evrov evropskih in državnih sredstev, saj je zmagal na razpisu šolskega ministrstva pod vodstvom Igorja Lukšiča. Finančna konstrukcija nogometnega dela Stožic je bila sicer zaključena že pred razpisom - stadion bo skupno stal 42,5 milijona evrov, izhaja iz finančnega načrta. Ali torej obstaja možnost, da bi MOL razpisna sredstva porabil drugje? Na šolskem ministrstvu zagotavljajo, da bo morala občina pokazati vse račune. Hkrati pa priznavajo, da bi Janković njihov denar lahko porabil na stadionu, svojega pa preusmeril na ogrevalno dvorano oziroma za druga gradbena dela. Kje bo MOL dobil manjkajoči denar, ni jasno, rebalans mestnega proračuna naj bi bil pripravljen jeseni.
Grep išče premostitveno posojilo
Tako kot MOL pa več denarja po naših informacijah potrebuje tudi zasebni soinvestitor MOL, podjetje Grep . Ali mu bo premostitveno posojilo za plačilo podizvajalcev (znašalo naj bi od 15 do 17 milijonov evrov, zanj pa naj bi jamčil MOL) res dala državna SID banka , nam včeraj niso ne zanikali ne potrdili. Ker bo premostitveno kratkoročno posojilo pomenilo novo obremenitev Grepa, se morajo z njim strinjati vse članice bančnega konzorcija, ki so Grepu konec julija odobrile 115-milijonsko posojilo za dokončanje Stožic.
Prvo tranšo tega posojila, ki bo, kot razlagajo bančniki, po desetih letih reprogramirano, Grep še ni dobil, saj še ni izpolnil pogojev bank. Po naših novih informacijah naj bi od 115 milijonov evrov NLB prispevala 45 milijonov, druga večinsko državna banka NKBM [KBMR 10,40 0,00%] deset milijonov evrov, tretja državna SID banka pa od 20 do 30 milijonov evrov, kar na zadnji niso komentirali. Preostale štiri članice konzorcija, v katerem ni niti ene tuje banke (Abanka [ABKN 43,00 0,00%], Factor , Gorenjska banka , Banka Celje ), naj bi prispevale po pet ali deset milijonov evrov.
Kako "stoji" finančna konstrukcija Stožic
Čeprav bi podjetje Grep moralo na zahtevo bank povečati lastniški kapital (lastna sredstva), je usoda trgovskega dela projekta Stožice skoraj v celoti odvisna od posojil. "Dokapitalizacija" Grepa bo, kot kaže, le povečanje kapitala zaradi prevrednotenja premoženja.
Grep se bo po neuradnih informacijah dokapitaliziral za štiri milijone evrov, ki naj bi jih priskrbel Energoplan (oziroma njegove hčerinske družbe), s posojilom ene od slovenskih bank. V večjem delu pa se bo kapital Grepa povečal zaradi prevrednotenja premoženja. Za pet milijonov evrov naj bi se Grep "kapitalsko okrepil" s tem, da bo zaplenil garancijo srbske Delte Holdinga , ki je odstopila od posla pri Stožicah. Grep ima to garancijo ta hip v dolgoročnih poslovnih obveznostih, Delta pa denar sodno zahteva nazaj.
Drugi del "povečanja kapitala" je povsem umeten. Po vsej verjetnosti bo Grep povišal vrednost zalog. Zaloge pri Grepu dejansko pomenijo vrednost nedokončanih objektov trgovskega dela Stožic skupaj s pripadajočimi zemljišči. Kolikšna je dejanska vrednost tega, je seveda stvar cenitve, a praviloma se v času gradnje vrednost nepremičnin ocenjuje tako, da se v to seštevajo nabavljeni material, opravljeno delo in drugi stroški, povezani z gradnjo, skratka, vložena sredstva, tako da ima investicija do dokončanja nevtralen učinek na dobiček. Grep bo, kot kaže, že pred dokončanjem del povišal vrednost nekaterih objektov in si s tem umetno izboljšal razmerje med kapitalom in dolgovi. Težava takšnih prevrednotenj je seveda v tem, da Grepu za končanje trgovskih objektov še vedno primanjkuje sredstev.
Kot je znano, je Grep maja za končanje trgovskega dela projekta Stožice potreboval 150 milijonov evrov. Od konzorcija bank pod okriljem NLB jih bo zdaj dobil 115 milijonov in z dodatnimi posojili Energoplanu še štiri milijone. Skupno mu tako še vedno manjka okoli 30 milijonov evrov - a kot že omenjeno, Grep išče "premostitveno" posojilo. Drugi, še bolj sporen vir bi lahko bila "dodatna" dela na infrastrukturi območja: za ta bo MOL, kot kaže, moral Grepu namesto 20 milijonov odšteti 36 milijonov evrov.
http://www.finance.si/286309/Jankovi%E6 … o-posojilo
Odsoten
Dan pred obiskom inšpektorjev Stožice še vedno gradbišče
Jurij Šimac
Finance 152/2010
9.8.10 00:00
Športni park Stožice bo danes dobil uporabno dovoljenje - včeraj je bil za našega fotografa še prenevaren
"V zadnjih dneh delamo skoraj brez odmora. Nedelja je, pa smo vseeno tu," nam je včeraj okoli 13. ure v športnem parku povedal eden od delavcev, ki so še delali na strehi košarkarske dvorane. V njej je sinoči že potekala prva tekma - pomerili so se zaposleni Energoplana in Grepa .
Stroji so na Stožicah včeraj, dan pred prihodom inšpektorjev ministrstva za okolje, še vedno brneli s polno paro. Dela so potekala tako na strehi dvorane kot v njeni okolici. Da bosta dvorana in stadion danes dobila uporabno dovoljenje, ne dvomi nihče več.
Dvorano, stadion in drugo infrastrukturo bo danes še tretjič obiskala komisija okoljskega ministrstva in opravila tehnični pregled objektov. Malo verjetno je, da dan pred prvo košarkarsko tekmo ne bi izdala uporabnega dovoljenja. Dela so sicer še včeraj potekala s polno paro, na strehi dvorane smo opazili več varilcev in drugih delavcev. Tudi okolica, predvsem zaradi gradnje nakupovalnega središča, še vedno daje vtis gradbišča. Objektov si pobliže, kljub naši prošnji pri vodstvu Grepa, nismo mogli ogledati. "Želena reportaža v nedeljo ni možna, saj je to še vedno gradbišče. V zvezi s tem vam Grep ne more zagotoviti varnega in nemotenega fotografiranja," so nam sporočili v petek.
Roke pa si pred prvima tekmama, ki bosta v torek in sredo, manejo okoliški gostinci. "Pričakujemo precej navijačev, ki si bodo najbrž želeli predvsem piva," nam je povedala lastnica lokala pod bližnjimi stanovanjskimi stolpnicami.
http://www.finance.si/286453/Dan-pred-o … dbi%B9%E8e
Odsoten
Neverjetno - zgornji in spodnji komentar je objavil Dnevnik.
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042380455
Odsoten
Pa recite, če nimamo uglajenega župana!
'Če komu kaj ne paše, naj ne hodi na tekme'
Lana Dakić
17.8.10 14:17
Stadion in dvorana sta vrhunska, evropska in če komu kaj ne paše, naj ne hodijo na tekme, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković
"Tisti, ki so se po tekmi pritoževali nad premajhnim prostorom za noge in vsemi ostalimi stvarmi, naj ne hodijo na tekme. Taki, ki so se pritoževali, ne vedo, kaj je tekma," se je na nekatere pritožbe gledalcev po tekmah v Stožicah odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Dodal je še, da je sta stadion in dvorana vrhunska, evropska, "in če je Evropska nogometna zveza postavila to kot primer enega najboljših stadionov, potem so take pritožbe res neumestne."
Na vprašanje, da je premalo prostora tudi za prodajalce prigrizkov, Janković odgovarja, da si ne predstavlja, da bi med tekmami to potekalo. "Jaz, ko sem na tekmi, hočem tekmo gledat," je še dejal.
Akustika bo na preizkušnji šele ob koncertu Carrerasa
Ljubljanski župan se je odzval tudi na očitke o slabi akustiki. "Na preizkusu dvorane dan prej v okviru košarkaške tekme med Grepom in Energoplanom, ko je bilo samo okoli tisoč prisotnih, je bila akustika izjemno slaba, med tekmo pa je bila boljša in ravno to je smisel polnih dvoran, da se akustika preverja." Dodal je še, da prihaja zdaj kar nekaj glasbenih dogodkov, ki bodo pokazali, kaj je z akustiko. "In to je temu namenjeno, da tudi akustiko, če bo treba, popravimo tako, da bo vrhunska," je še povedal Janković.
Dodal je, da ne ve, ali je tekma res prava za oceno akustike in da bo treba počakati še na nastop opernega pevca Joseja Carrerasa in ugotoviti, kaj to pomeni v polni dvorani ob pravi glasbi.
http://www.finance.si/287028/%C8e-komu- … i-na-tekme
Odsoten
Minister Lukšič bi rad splezal iz stožiške jame
Novica Mihajlović
Finance 171/2010
3.9.10 00:01
Mestna občina Ljubljana ne more dobiti 9,4 milijona evrov za stadion na podlagi neresničnih podatkov
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič s pravniki išče način, kako mestni občini Ljubljana ne dati odobrenih sredstev za nogometni stadion potem, ko je ljubljanski župan Zoran Janković v Financah prejšnji teden priznal, da je v vlogi za javna sredstva ministra zavajal.
Laganje na razpisih za pridobitev javnih sredstev se ne splača, pravi šolski minister Igor Lukšič.
Šolski in športni minister Igor Lukšič je zadnje čase menda precej besen, ker mora odgovarjati na po njegovem mnenju šlampasto napisano interpelacijo. Opozicija ga preganja zaradi 9,4 milijona evrov evropskih sredstev, ki jih je na hitro dodelil Ljubljani za dokončanje nogometnega stadiona. Še bolj pa je jezen, ker je v Financah prebral, da je ljubljanski župan v vlogi za javna sredstva napisal, da bo stadion za vsako ligaško tekmo zaračunal 18 tisoč evrov najemnine, zaračunava pa le 950 evrov na tekmo. Janković je za Finance priznal, da najemnine, obljubljene Lukšiču, v Stožicah nikoli ne bodo dosegli, članek o tem najdete na strani Župan Zoran Janković je stožiško resnico prikrojil za skoraj 95 odstotkov.
Laganje v vlogi za 9,4 milijona ni kaznivo
Navajanje neresničnih podatkov v vlogi za pridobitev javnih sredstev ni kaznivo dejanje, pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Lukšič. Kljub temu pa z vladno službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ugotavljajo, kakšne bodo posledice, če se izkaže, da je Janković govoril resnico, ko je za Finance povedal, da najemnina v Stožicah nikoli ne bo dosegla obljubljenih 18 tisoč evrov na ligaško tekmo.
Janković, na raport k Lukšiču!
"Prav tako je ministrstvo naslovilo dopis na MOL, naj župan Zoran Janković pojasni in utemelji svoje izjave v zvezi z omenjeno zadevo," pravijo v kabinetu ministra. Na podlagi vseh pojasnil bo ministrstvo ravnalo skladno s predpisi. Ali je mogoče, da občina na podlagi nepravilnih podatkov dobi milijone, prosilec za štipendijo pa mora za pridobitev štipendije navesti resnične podatke?
"Občina ne more pridobiti sredstev na podlagi nepravilnih podatkov. Če se bo izkazalo, da podatki niso resnični, se bo pogodba razveljavila," pravijo pri Lukšiču. Primera Stožice naj prosilci za javna sredstva ne razumejo kot znamenje, da se v vlogah splača navajati neresnične podatke, poudarjajo v Lukšičevem kabinetu.
http://www.finance.si/288387/Minister-L … %B9ke-jame
Odsoten
MOL bo morala doplačati 39 milijonov evrov
Projekt, za katerega je župan Zoran Janković ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu napovedoval, da bo Ljubljana le z vloženim zemljiščem in brez finančnega vložka dobila nova športna objekta, je postal tudi daleč najdražji infrastrukturni projekt mandata, ki se bo financiral iz mestnega proračuna.
Maša Jesenšek | pon, 06.09.2010 12:50
Ljubljana - Mestna občina Ljubljana (MOL) bo morala za nogometni stadion in dvorano v Stožicah zasebnemu partnerju Grep doplačati 38.943.970 evrov. Tako je projekt, za katerega je župan Zoran Janković ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu napovedoval, da bo Ljubljana le z vloženim zemljiščem in brez finančnega vložka dobila nova športna objekta, postal tudi daleč najdražji infrastrukturni projekt tega mandata, ki se bo financiral iz mestnega proračuna.
Kot je znano, se gradnja stadiona, dvorane, trgovskega centra in pripadajoče infrastrukture izvaja v okviru javno-zasebnega partnerstva med MOL in zasebnim partnerjem Grep (Gradis skupina G, Energoplan in Supernova). Grep je za vstop v partnerstvo leta 2008 ponudil 81 milijonov evrov, kar naj bi, vsaj po prvotnih načrtih, krilo stroške gradnje javnega dela kompleksa (športnih objektov in 1300 parkirnih mest). Ob podpisu pogodbe sta MOL in Grep predvidela, da bo gradnja omenjenega dela stala 82,9 milijona evrov in da bosta partnerja razliko do 81 milijonov evrov poravnala ob koncu izvedbe projekta. Na MOL ob odprtju obeh športnih objektov niso hoteli razkriti, koliko se bodo načrtovana dela podražila, iz poročila o projektu Stožice, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali čez tri tedne, pa je jasno, da bo podražitev še večja, kot se je ugibalo v javnosti - vrednost del po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu znaša 119.943.970 evrov.
Grep je sicer v zahtevku, ki ga je MOL dostavil že sredi julija, zahteval še bistveno več. Stroški gradnje dvorane so s prvotno načrtovanih 41,5 milijona evrov poskočili na 72,4 milijona, stroški gradnje stadiona pa s prvotno načrtovanih 41,4 milijona na 61,5 milijona evrov. Skupni stroški javnega dela projekta naj bi po izračunih Grepa znašali 137,7 milijona evrov, zato je od MOL zahteval doplačilo v višini 56,7 milijona evrov. Po pogajanjih in pregledu opravljenih del je predstavnikom občine zahtevani znesek uspelo znižati za slabo tretjino; občina bo tako morala doplačati 38,9 milijona evrov. Končni strošek gradnje dvorane znaša približno 65 milijonov evrov, stadiona pa 55 milijonov. Kot je razvidno iz poročila, so se za več kot 20 milijonov evrov povečali stroški gradbeno-obrtniških del, med dodatno naročenimi deli pa bo MOL največ doplačala za cesto in parkirišča (4,8 milijona), opremo na zahtevo Zavoda Tivoli (2,7 milijona), ogrevalno dvorano (1,7 milijona) ter streho dvorane in stadiona (1,3 milijona).
Dobrih 19 milijonov evrov je MOL že zagotovila v rebalansu letošnjega proračuna, ki ga bo mestni svet obravnaval konec septembra, preostali del pa naj bi poravnala prihodnje leto, saj se je z Grepom dogovorila, da morajo biti vsa dela izvedena do pomladi 2011. V rebalansu je predvidenih 9,4 milijona evrov iz evropskih sredstev, za katera so uspešno kandidirali poleti. A ta denar vendarle še ni zagotovljen. Po razkritju, da je MOL v razpisni dokumentaciji navajala napačne podatke (navedla je, da bo najem stadiona za prvoligaške nogometne tekme stal 18.000 evrov, v resnici pa stane le slabih tisoč), neresnične navedbe pa so po razpisnih pogojih podlaga za prekinitev pogodbe o sofinanciranju, se na ministrstvu za šolstvo in šport še odločajo, kaj storiti.
Sicer pa ni gotovo, da bo 120 milijonov evrov res končna vrednost projekta. Medtem ko je med dodatnimi deli zaračunana ogrevalna dvorana, pa nikjer niso omenjeni stroški pomožnih nogometnih igrišč, ki so bila tudi naknadno naročena, niso pa še urejena. Dodatno bi ceno lahko zvišala tudi ureditev zunanjega parka, ki je bil v projekt prav tako vključen naknadno. Da bo končna cena še višja, dokazuje tudi tabela z viri financiranja projekta, v kateri skupen znesek financiranja znaša 129,6 milijona evrov. Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
Na ministrstvu za šolstvo in šport, kot smo že zapisali, še niso sprejeli odločitve, ali bodo prekinili pogodbo o sofinanciranju športnega objekta v Stožicah. Zaenkrat še preučujejo odgovor vladne službe za lokalno samoupravo, čakajo pa tudi na pojasnila ljubljanskega župana Zorana Jankovića. STA
http://www.delo.si/clanek/120261
Odsoten
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija
Za podražitev Stožic vedo že dve leti: Jeseni 2008 je Grep občini poslal "predračun", po katerem naj bi gradnja za 60 odstotkov presegla vrednost iz razpisa
Slovenija - torek, 07.09.2010 Tekst: Peter Pahor
Ljubljana - Na Mestni občini Ljubljana že vsaj dve leti vedo, da bodo morali za športne objekte v Stožicah poleg vložka občinskega zemljišča doplačati več deset milijonov evrov.
Janković bo Grepu dal še za en stadion: Za 39 milijonov se je od razpisa podražila gradnja športnega parka
Na Mestni občini Ljubljana že vsaj dve leti vedo, da bodo morali za športne objekte v Stožicah poleg vložka občinskega zemljišča doplačati več deset milijonov evrov.
Računsko sodišče je namreč konec lanskega leta v reviziji poslovanja mestne občine v letih 2007 in 2008 ugotovilo, da je družba Grep, zasebni partner pri projektu Stožice, že jeseni 2008 občini poslala "predračunsko vrednost predlagane projektne rešitve" za športni park, ki je za 60 odstotkov presegla 81 milijonov evrov, kolikor naj bi po pogodbi v projekt prispeval zasebni partner.
V naslednjih mesecih so sledile nove zahteve mestne občine, hkrati pa je tudi Grep višal stroške praktično pri vseh postavkah: gradbenih delih na stadionu, dvorani in parkiriščih, projektiranju ter vodenju projektov. Sredi letošnjega julija je na magistrat poslal svoj zahtevek v višini 56,7 milijona evrov, pri čemer je stroške gradnje od ocenjene vrednosti v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu z 82,9 podražil na 96,9 milijona evrov, dodatna dela, ki naj bi jih naročila mestna občina, pa naj bi skupno stala še 41 milijonov evrov.
Za ceste in skupne površine v garaži 12 milijonov evrov
Samo za ceste in skupne površine v garaži je Grep zahteval dodatnih 12 milijonov, 8,3 milijona evrov naj bi stala zemeljska dela, del katerih naj bi opravil že SCT pri sanaciji gramoznice, 2,8 milijona oprema, ki jo je dodatno naročil Zavod Tivoli, 2,8 milijona spremembe pri gradnji strehe dvorane in stadiona, milijon evrov dodatna dela pri akustiki dvorane, 5,9 milijona pa nekakšna odstranitev sekundarnih nasipov. Družba MCM, ki jo je mestna občina izbrala za supernadzor nad projektom, je nato pripravila mnenje o upravičenosti Grepovega zahtevka, v katerem je ugotovila, da bi morala občina za gradnjo doplačati 30 milijonov, za dodatna dela in opremo pa še nadaljnjih 12,8 milijona evrov. Skupno torej skoraj 43 milijonov evrov, ki jih je mestni občini po pogajanjih z Grepom uspelo znižati na končnih 38,9 milijona evrov.
Ključno vprašanje je, kdo nosi tveganja
Od faze javnega razpisa do skorajšnjega zaključka naložbe v športni park Stožice so se stroški projekta v škodo mestne občine torej povišali za slabih 50 odstotkov, kar kaže na to, da projekt javno-zasebnega partnerstva vendarle ni bil tako dobro voden, kot bi želeli prikazati na magistratu. To so konec lanskega leta ugotovili tudi na računskem sodišču in v reviziji poslovanja mestne občine opozorili, da je občina zasebnega partnerja pri projektu izbrala in z njim podpisala pogodbo, še preden je točno vedela, kakšen naj bo športni park v Stožicah. "Dejstvo je, da javno-zasebno partnerstvo kot relativna novost pri nas nosi s seboj določena tveganja in nejasnosti. Ampak ravno zato so analize, ki bi jih pred vstopom v ta razmerja moral zagotoviti naročnik, toliko pomembnejše, saj jasno opredelijo tveganja, predvsem pa, kdo nosi tveganja pri projektu. Ne pa da se tveganja skozi sam projekt praviloma prenašajo na javni sektor," je opozoril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042385772
Odsoten
Ljubljančani, pripravite po 116 evrov za Stožice
Jaka Elikan
Jurij Šimac
Finance 173/2010
7.9.10 00:01
Od obljub, da občina za Stožice ne bo dala niti evra, ni ostalo nič; zanje bo plačala vsaj 32 milijonov evrov
Vrednost nogometnega stadiona v Stožicah za četrtino presega najvišjo dovoljeno vrednost naložbe z razpisa, prek katerega je šolski minister Igor Lukšič županu Zoranu Jankoviću podelil 9,4 milijona evrov. Ali bo moral Janković sredstva zato vrniti? Na Lukšičevem ministrstvu še omahujejo.
Stožiška lepotca, kot ju imenuje župan, sta 60 odstotkov dražja od prvotnih ocen, izhaja iz poročila o supernadzoru. Odgovora na vprašanje, ali bo moral Janković zaradi podražitve vrniti denar, nam ni uspelo dobiti, a dejstva so taka: vrednost stadiona po novem znaša 59,1 milijona evrov (brez DDV), kar pomeni, da ne dosega meril z razpisa šolskega ministrstva. V tem je namreč jasno zapisano, da vrednost naložbe ne sme biti nižja od pet in ne večja od 45 milijonov evrov z vključenim DDV. Stadion se je tako podražil za dobrih 18 milijonov evrov.
Lukšič čaka, kaj bo povedal Janković
Že pred dnevi smo pisali o nekaterih neresničnih predpostavkah v prijavi MOL na razpis. Čeprav je v prijavi navedel, da bo najemnina ligaške tekme znašala 18 tisoč evrov, Olimpiji za tekmo računa 950 evrov. Šolski minister Igor Lukšič se še ni odločil, ali bo z MOL razdrl pogodbo o 9,4 milijona evrov, ki jih je stadion dobil na poletnem razpisu. Od MOL je namreč zahteval dodatna pojasnila, tudi o višji vrednosti celotnega objekta.
Predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa podražitev za 60 odstotkov ni presenetila, saj je že v zadnji reviziji poslovanja MOL opozoril na to tveganje. Kot pravi, gre za isto težavo kot pri javnih naročilih v gradbeništvu, ki se z aneksi dražijo tudi prek dovoljenih 30 odstotkov. "Dvomim, da gre povsod za nepredvidena dela. Nekaj je tudi odgovornost pripravljavcev javnih razpisov," pravi in obljublja revizijo.
Grep je obljubljeno zgradil dražje
Za skoraj 28,4 milijona evrov pa se je med gradnjo podražila tudi dvorana športnega centra. Skupna vrednost vseh objektov po novem znaša 129,5 milijona evrov, potrebno pa bo doplačilo v višini 48,5 milijona evrov. Večino potrebnega doplačila, 32,3 milijona evrov, bo iz proračuna kril MOL. Če ste torej prebivalec Ljubljane, boste za športni park Stožice plačali 116 evrov. Ta vsota bi se sicer utegnila nekoliko dvigniti (do 153 evrov), če bo šolsko ministrstvo razdrlo pogodbo z Jankovićem oziroma bodo po vodi splavali drugi viri financiranja. Vse to je v nasprotju z Jankovićevimi izjavami, da s Stožicami mestna blagajna ne bo imela nobenih stroškov.
Cena
Stožiški P + R bo še enkrat dražji
Celodnevno parkiranje v garažni hiši na Stožicah in dve vožnji z avtobusom (P + R) bodo stali dva evra, in ne en evro, kot stane P + R na Dolgem mostu ali Rudniku. Predlog osnutka mestnega odloka namreč predvideva, da bo parkiranje v pokritih garažah dražje kot na prostem. Grep, ki bo upravljal 800 javnih parkirnih prostorov, je po naših informacijah celo zahteval, da bi bila cena celodnevnega parkiranja tri evre, vendar bo, kot kaže, obveljala srednja cena.
http://www.finance.si/288614/Ljubljan%E … -Sto%BEice
Odsoten