Mislim, da se je včeraj vtaknil v nekega mopedista in jih skupil.

Seveda ste motoristi dobra bitja, ampak nalogo je potrebno opraviti temeljito, ne polovično. Sicer pa bolje nekaj kot pa nic.

Ja, lepo je biti župan, čer te imajo oni zgoraj tako radi.

http://www.delo.si/clanek/100024

Všeč mi je izjava Jankovića (vsaj tako piše v besedilu): "Če kdo misli, da je iz kaznovanja lahko kdo izvzet, se zelo moti".
Jaz se pa potem zelo motim, ker se mi zdi, da sem na internetu videl posnetek nekaznovanja podžupana Janeza Koželja.

Zoran Janković spet užaljen: nisem Josef Fritzl

Ljubljanski župan Zoran Janković je spet na sodišču zaradi domnevne razžalitve. Tokrat ga je zmotila primerjava z okrutnim in nečloveškim Josefom Fritzlom, ki jo je zapisal Delov novinar Borut Tavčar. Tavčar je lani junija zapisal:

Vsi smo ena velika družina, je o odnosu med Mestno upravo in Javnim holdingom Ljubljana, v katerega sklopu delujejo štiri javna podjetja, večkrat povedal ljubljanski župan Zoran Janković. V podjetjih se s tem ne strinjajo povsem, nekateri celo zlobno namigujejo, da je imel tudi Josef Fritzl veliko družino, a je vprašanje, ali je bil del nje v kleti srečen.

Jankovićev odvetnik Aleksander Čeferin je v zasebni tožbi zapisal, da je takšen komentar žaljiv, novinar pa naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve, saj so baje vidni elementi zaničevanja. Janković v tožbi zahteva, da sodišče spozna Tavčarja za krivega in ga ustrezno kazensko sankcionira. Ob tej najnovejši Jankovićevi sodni intervenciji se postavlja umestno vprašanje, ali so tudi figurativne primerjave nekaj na kar morajo novinarji še posebej paziti, ko pišejo o ljubljanskem županu Jankoviću. Po našem skromnem prepričanju iz inkriminiranega teksta ni viden namen zaničevanja. Poleg tega se novinar sklicuje na nekatere osebe iz podjetij o katerih piše, in ti naj bi namigovali na Fritzla.

Janković je v zadnjem času pogosto užaljen. Spomnimo: pred kratkim ga je zmotila primerjava podmladka SDS, ko so ga označili z balkanskim kavbojem in roparjem občinske blagajne. Je Janković kot politik postal preobčutljiv? Vemo namreč, da je pri javnih osebah na izpostavljenih položajih prag kritike lahko postavljen precej višje kot pri navadnih osebah. To je v preteklosti dokazovala tudi že sodna praksa.


Je Janković preobčutljiv za ukvarjanje s politiko ali mu je kdo preveč stopil na žulj? Če pa ima morda celo prav v svoji užaljenosti, pa bo povedalo sodišče...

www.politikis.si/?p=6990

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ … 1042361290

Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija/Ljubljana
Pospeševanje prodaje v Lekarni Ljubljana je treba plačati
Lekarna Ljubljana ponudnikom zdravil in drugih izdelkov zaračunava najem polic, kjer izdelke (iz)postavijo

Slovenija - sobota, 22.05.2010 Tekst: Sabina Lokar

Ljubljana - Javni zavod Lekarna Ljubljana po vzoru številnih zasebnih trgovcev družbam, ki prodajajo zdravila in druge, v lekarni prodajane izdelke, zaračunava, če želijo, da je njihov izdelek posebej izpostavljen in na očem kupcem. Če jim na tak način uspe prodajo izdelka pospešiti (oziroma ga vsaj obdržati na enaki ravni), pa za to v Lekarni Ljubljana pričakujejo še dodatne popuste. Na Lekarniški zbornici Slovenije pravijo, da Slovenija nima določil ali pravil o pozicioniranju zdravil v lekarnah, medtem ko v drugih lekarnah opozarjajo, da bi moral biti kriterij za izpostavitev nekega izdelka izključno njegova kakovost.

Farmacevti: Zdravila, hranjena v neprimernih pogojih, izgubijo svojo učinkovitost

Lekarna Ljubljana ima v skladu s pogodbo o letnem sodelovanju pravico do zavrnitve katerega koli izdelka, ki ni v njenem interesu. Če pogodbeni partner »najemnine« za prodajne police, mesto na izdajnem pultu ali v izložbi ne poravna v določenem roku, lahko Lekarna Ljubljana izdelke in plakate s teh mest umakne. Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

V uredništvu smo pridobili primer pogodbe o letnem dogovoru o sodelovanju med javnim zavodom Lekarna Ljubljana in partnerjem, ki svoje izdelke zastopa in dobavlja preko veletrgovine, s katero ima Lekarna Ljubljana sklenjen dogovor o nabavi. Pogodba, ki za leto 2010 načrtuje nabavo izdelkov v vrednosti 45.000 evrov, poleg načinov sodelovanja zajema tudi pogoje za zakup natančno določenih prodajnih polic, mest na izdajnem pultu ter v izložbah lekarn. Temu v Lekarni Ljubljana pravijo "pospeševanje prodaje".

Pogodbeni partner lahko natančno določene prodajne police zakupi za leto dni, mesto na izdajnem pultu vsaj za enega ali največ tri mesece, mesto v izložbi lahko pogodbeni partner zakupi za najmanj dva in največ štiri mesece. Cena omenjenih zakupov je odvisna od pozicije in števila izbranih mest ter polic. V skladu s pogodbo lahko ponudniki zdravil in drugih izdelkov sodelujejo v akcijah spletne lekarne in kataloga ugodnosti, ki ga Lekarna Ljubljana štirikrat na leto izdaja v okviru kartice zvestobe.

Pogodbeni partner lahko za zaposlene v lekarnah Lekarne Ljubljane pripravi tudi predstavitve prehranskih dopolnil, medicinskotehničnih ter kozmetičnih pripomočkov in zdravil. Za eno takšno predstavitev mora na transakcijski račun javnega zavoda nakazati 500 evrov.

Podjetje, ki z Lekarno Ljubljana sklene omenjeni letni dogovor, se hkrati obveže tudi za letni bonus oziroma popust, ki ga bo Lekarni Ljubljana priznal glede na dosežene rezultate pospeševanja prodaje. Če se prodaja določenega artikla zviša do pet odstotkov, mora proizvajalec Lekarni Ljubljana priznati pet odstotkov dodatnega popusta. Če lekarna s "prodajnimi prijemi" prodajo izdelka pospeši za več kot pet odstotkov, pa Lekarna Ljubljana za to pričakuje šest, sedem ali osem odstotkov dodatnega letnega bonusa.

Za mnenje glede "ukrepov" pospeševanja prodaje Lekarne Ljubljana smo povprašali Lekarniško zbornico Slovenije, kjer so povedali, da Slovenija nima določil ali pravil o pozicioniranju zdravil v lekarnah, tako da je to poslovna odločitev vsake lekarne posebej. S tem se strinja tudi direktorica Gorenjskih lekarn (GL) Romana Rakovec: "Po mojem mnenju je zaračunavanje polic za artikle, ki niso zdravila, dovoljeno in gre za poslovno odločitev posameznika. Farmacevti v GL takšnim poslovnim korakom kljub vsemu nismo naklonjeni, saj menimo, da mora biti kriterij za izpostavitev nekega izdelka izključno njegova kakovost in ne finančna sposobnost podjetja, ki ga trži." Pri tem je opozorila tudi na to, da zdravila strankam ne smejo biti prosto dosegljiva, tista, ki jih farmacevti izdajajo na recept, pa niti na očeh strankam. "Pri nas se tega držimo, poleg tega pa ne zaračunavamo niti polic, na katerih so prehranska dopolnila, kozmetični in drugi izdelki," je pojasnila Rakovčeva. Zavedajo se namreč, da ljudje potrebujejo neodvisen nasvet farmacevta tudi za izdelke, ki niso zdravila, zato se zaradi kratkoročnih (finančnih) koristi tega zaupanja ne splača spustiti iz rok.

Komentar:
Najglasnejši petelin ni nujno tudi najboljši
Borut Godec
   
Finance 157/2010
16.8.10 00:01

Podatki kažejo, da najglasnejši oziroma v javnosti najprepoznavnejši župani niso tudi najuspešneje peljali svojih občin v lepši jutri.

Preberite tudi:

   1. Naložbe, naših županov ponos in težava občanov
   2. Najglasnejši petelin ni nujno tudi najboljši
   3. Župan sem in to bom ostal!

Letošnje lokalne volitve bodo težavne za večino tistih županskih kandidatov, ki želijo županovanje podaljšati še za štiri leta. Le malo je namreč okolij, kjer se nista tako gospodarski položaj kot tudi socialna klima v času od zadnjih županskih volitev poslabšala.

Seveda ne moremo za to kriviti županov, tako kot vsi mi so bili tudi ti vrženi v obdobje recesije. Vendar pa je velika razlika v tem, kako so prepeljali svoje občine skozi krizno obdobje.

Kajti, če že nimajo vpliva na makroekonomske razmere, lahko odločilno vplivajo na klimo v občinah, ki jih vodijo, in od njih je večinoma odvisno, kako bodo njihove občine zanimive za investitorje. Od tega, kakšne investitorje znajo pritegniti v svoje okolje, je odvisna gospodarska rast, pa tudi socialna stabilnost okolja in zadovoljstvo prebivalcev.

Vse te podatke lahko zajamemo v takšne ali drugačne statistične kategorije, in ko jih pogledamo, pokažejo, da najglasnejši župani oziroma tisti v javnosti najprepoznavnejši niso tudi najuspešneje peljali svojih občin v lepši jutri.

Največjo pojavnost v javnosti je v zadnjih štirih letih vsekakor imel ljubljanski župan Zoran Janković. Nekaj zaradi dejstva, da vodi glavno in največje mesto v državi, nekaj zaradi največjih lokalnih projektov v državi, ki so pač posledica prvega dejstva. Vendar pa gospodarska rast območja, ki ga vodi, ni bila največja v državi. Neto čisti dobiček družb s sedežem v Ljubljani je lani upadel v primerjavi z letom 2006 za 64 odstotkov.

Še vedno je sicer največji med vsemi slovenskimi občinami, vendar je statistika neusmiljena: leta 2006 so družbe v Novem mestu ustvarile le šestino neto dobička ljubljanskih družb, lani je dobiček novomeških podjetij že presegel polovico dobička ljubljanskih.

Tudi plače so še vedno najvišje v ljubljanski občini - vendar so v Novem mestu pred štirimi leti zaslužili 90 odstotkov toliko kot v Ljubljani, lani pa že 92,5 odstotka povprečne ljubljanske plače. Edini kazalec, ki Ljubljano postavlja na prvo mesto tako v absolutnih številkah kot tudi primerjalno, je rast števila prebivalcev.

A na te rezultate ljubljanski župan ni imel velikega vpliva. So predvsem posledica dejstva, da je Ljubljana največje slovensko mesto, kjer so skoncentrirane najpomembnejše državne institucije.

Dosti pomenljivejši je podatek, da je v zadnjih štirih letih v Ljubljani število gospodarskih družb zraslo za skromnih 11 odstotkov. Po tem kazalcu je pred Ljubljano kar sedem slovenskih mestnih občin.

Oziroma šest, če odštejemo Mursko Soboto, kjer država s posebnimi, tudi finančnimi ukrepi spodbuja samozaposlovanje in tudi ustanavljanje podjetij. V kar šestih mestnih občinah je torej bila podjetniška klima v zadnjih štirih letih ugodnejša kot v Ljubljani.

Kljub takšnim rezultatom Ljubljane med župani mestnih občin Zoran Janković ni glavni poraženec. V Kopru na primer je v zadnjem mandatu Borisa Popoviča število gospodarskih družb uplahnilo kar za tretjino, njihov neto dobiček pa je zgrmel z dobrih 62 milijonov evrov kar za več kot 337 odstotkov, na skoraj 150 milijonov evrov izgube.

animivo pa jim je v Kopru vseeno uspelo v tem obdobju vsaj malo zmanjšati brezposelnost, ki je v vseh drugih mestnih občinah naraščala. V Kopru je upadla za desetino odstotne točke, na 7,1-odstotno registrirano brezposelnost konec minulega leta.

Je pa presenetljiv napredek Murske Sobote, ki ji je kljub propadu Mure uspelo od leta 2006 do konca prejšnjega leta neto dobiček družb povečati za dobrih 32 odstotkov. Rast dobička so doživeli še na Ptuju in v Novem mestu.

Seveda bo vsak izmed enajsterice županov mestnih občin zdaj poiskal popolnoma razumne in od njih samih neodvisne razlage in razloge, zakaj so pri kakšnem izmed kazalcev dosegli slabše rezultate od kolegov. Od tega, da ima njihov kolega na primer v občini Krko [KRKG 66,31 +0,88%], do tega, da jim rezultate slabša recimo poslovanje Luke [LKPG 15,64 +2,16%] ali pa Hita .

A za njihove občane bi bilo veliko bolje, če bi poiskali vzroke, zakaj so drugi lahko boljši. To je, predvsem zaradi ega, od njih težko pričakovati. Prav ego županov pa je tisti dejavnik, ki najbolj vpliva na rezultate njihovega dela.


http://www.finance.si/286881/Najglasnej … ajbolj%B9i