Osnutek mestnega proračuna za prihodnje leto predvideva 33% povečanje sredstev za županov kabinet. Oddelku za varstvo okolja bodo vzeli skoraj 41%.
Naj se ve, kaj mesto potrebuje in česa ne. Kaj nam bo okolje, če imamo kabinet!

Iz današnjih financ:

Janković bo z Zidarjem sklenil še aneks

Obnova predora pod Grajskim hribom se bo nekoliko zavlekla in bo dražja za 1,6 milijona evrov, ker sprva ni bilo načrtovano polaganje asfalta in namestitev razsvetljave

Konec tega meseca bi morala biti končana obnova predora pod Grajskim hribom v Ljubljani, vendar se bo gradnja zavlekla zaradi nepredvidenih del. Ta so, kot jih je opisal župan Ljubljane Zoran Janković, namestitev javne razsvetljave. Razsvetljavo za 1,1 milijona evrov bo namestilo podjetje Javna razsvetljava , ki ima ustrezno koncesijo, polaganje novega asfalta pa bo za pol milijona evrov izvedel SCT Ivana Zidarja, ki tudi obnavlja tunel.

Zdaj še tri tedne za asfalt in luči

SCT bo s prvo pogodbo predvidena dela sicer končal 11 dni pred rokom, in sicer prihodnji ponedeljek, je poudaril župan. Ker pa so potrebna dodatna dela v tunelu, bo ta prometu predan predvidoma tri tedne kasneje, 10. novembra, ko bo nameščena tudi razsvetljava oziroma signalizacija ter nov asfalt.

Čufer: MOL nima denarja za hidrante

Strokovnjak za požarno varnost in graditev predorov Andrej Čufer meni, da je razsvetljava in asfaltna obloga nekaj, kar ni nepredvideno delo. Ob tem dodaja, da bo obnova predora stala več kot pet milijonov evrov, pri čemer so podoben predor v Libanonu obnovili za desetino te cene. "V Ljubljani imamo dovolj denarja za dva stadiona in dve operi, nimamo pa ga za štiri hidrante, ki bi jih namestili v tunel," je dodal Čufer. Omenja še, da je predor saniran po tehnologiji iz predvojnega obdobja, namesto da bi v beton vmešali plastična vlakna, ki bi stala kakšnih 5.000 evrov. "Takšna vlakna ima že praktično vsaka zidanica, da podporni zidovi ne pokajo," je še dejal.

Pa nikogar nič ne razjezi, da nas ima za imbecile? Nepredvidena dela so razsvetljava in asfalt. Ja kaj so pa v začetku načrtovali? Sveče in steptano zemljo?
Halooo! Zemlja kliče Ljubljančane! A smo že čisto za luno?

Lahko je manipulirati z ljudmi, če mu pa tri četrt novinarjev leze v rit. Naslednje leto bodo lokalne volitve. Je na vidiku kakšen protikandidat??? Anybody??? Please???

Delo, 02.11.2009
Županov nasmešek in komunalne solze

Pojasnilo, s katerim je ljubljanski župan Zoran Janković utemeljil neverjetno visoko in za marsikoga nerazumno podražitev storitev Energetike, Vodovoda-Kanalizacije in Snage v glavnem mestu, kar bo ljubljanska gospodinjstva stala v povprečju 16,70 evra na mesec več kot doslej, je bilo preprosto. Zanj! Dejal je celo, da je podražitev ne samo nujna, ampak tudi prepozna.

Res, da mestna komunalna podjetja še vedno bijejo najbrž nikoli končano bitko z visokimi stroški in prislovično neorganiziranostjo. Vendar podražitve, s katerimi bodo vsa tri javna podjetja na letni ravni skupno pridobila 26 milijonov evrov, bržkone ne bodo pomagale armade zaposlenih v omenjenih podjetjih približati zahtevam meščanov. Preoptimistično bi bilo tudi pričakovati, da bo ta denar pomagal ustvarjati dodano vrednost, s katero bi bili meščani zadovoljni.

Primer stanovalcev v središču mesta, ki so že pred letom dni prejeli kartico podobno Urbani, s katero odpirajo na novo urejene potopne smetnjake v Ljubljani, je zelo zgovoren. Takrat so jim obljubili, da jim bodo odpadke zaračunavali po dejansko ustvarjenih odpadkih, vendar se do danes to še ni zgodilo. Na računu, ki ga prejemajo še vedno piše »odvoz 2x tedensko običajnega smetnjaka«, ki pa ga že zdavnaj nimajo več. Ekološke takse, ki bi jo zaračunavali tovornjakom, vozečim po središču mesta, prav tako še ni, projekt ena položnica za vse stroške je še oddaljena želja, prav tako enoten Holdingov informacijski sistem. Še bi se dalo naštevati.

Vpogled v delovanje mestne uprave kaže, da so stroški njenega delovanja od leta 2006 narasli za 20 milijonov evrov. Poleg tega denimo cvetlični aranžmaji stanejo mestni proračun 40.000 evrov na mesec, pisca govorov župan plačuje po 1750 evrov na mesec, uradnega fotografa mestne občine pa 1900 evrov na mesec. Morda drži, kar pravijo nekateri, da bi zmanjšanje teh stroškov preprečilo zdajšnje podražitve?

Vendar bržkone obstaja tudi druga stran. Ljubljanski župan je spreten politični igralec in tudi njegova izjava ob utemeljevanju podražitev, da se zaveda, da gre pri vsem skupaj za »politično nespretno potezo« nemara ne drži povsem. Zoranu Jankoviću je levi trojček z zakonom o glavnem mestu bolj ali manj povrnil zapitek iz lanskih državnozborskih volitev. Vendar mu to ni dovolj. Odločil se je, da bo v glavnem mestu zaigral na karto Prekmurja ali Koroške. Povzročil bi rad obilico nezadovoljstva in nato pozval vlado, naj ukrepa in jo s tem spravil v past. Sam pa bi se nato pojavil kot rešitelj, saj bi v hotenju po obstoju ali nemara napredovanju na politični lestvici utegnil celo znižati cene, nad katerimi ima on oziroma njegov Holding absolutno pristojnost.

Bi bilo še kaj lepšega za začetek predvolilne kampanje?

Dejan Vodovnik

Delo, 04.12.2009
Še eden v vrsti spornih gradbenih poslov občine
MOL je trikrat preplačala rušenje svoje podrtije
Namesto 57.000 evrov bi morala občina Hipoxu za rušenje razpadajoče hiše na Celovški 41 plačati največ 20.000 evrov – Razmetavanje javnega denarja ali ...
Ljubljana – Mestna občina Ljubljana (MOL) je pred nekaj dnevi podrla dotrajano stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem na Celovški 41, ki je dolga leta kazila podobo obrobja Tivolija in ene najpomembnejših mestnih vpadnic. Stala je namreč tik ob cesti. Čeprav je bil to večji objekt s pritličjem in mansardo, nam nikakor ni šlo v račun, da sta njegovi podiranje in odstranjevanje stali več kot 57.000 evrov. Zadevo smo preverili in ugotovili, da je MOL plačala skoraj trikrat več, kot je realna cena.

Za preverjanje zadeve smo se odločili tudi na podlagi opazk gradbenikov in arhitektov na eni od spletnih strani, na kateri se med seboj pogovarjajo predvsem strokovnjaki ali študenti omenjenih strok. Kar nekaj jih je namignilo, da bi smelo rušenje stati od 10.000 do največ 15.000 evrov.

Zato smo naredili preizkus in poklicali v podjetje GPG KIPKOP Ljubljana. Njihov strokovnjak je na vprašanje, koliko bi mi zaračunali za podiranje osem metrov visoke stavbe s skupno kvadraturo 400 kvadratnih metrov na betonskih temeljih, odgovoril, da je cena odvisna od lokacije (od oddaljenosti odlagališča za gradbene odpadke), od vrste gradnje in uporabljenega gradbenega materiala. Ni namreč vseeno, ali gre za večinoma leseno stavbo, beton ali opeko. Cena pa lahko izrazito naraste, če so uporabljeni nevarni materiali, kot je azbestna kritina, saj zahteva posebne zaščitne ukrepe in višje stroške deponiranja. Na koncu je dejal, da bi strošek (po približni oceni, brez ogleda) znašal od 15.000 do največ 20.000 evrov.

Miha Šušteršič, direktor podjetja Hipox, nam ni hotel razlagati vsebine izvajalske pogodbe, temveč nas je napotil na MOL. Tam smo zvedeli, da je bila površina objekta na Celovški 41 bruto 499 kvadratnih metrov, neto 375, zazidana 311, prostornina pa bruto 1497 in neto 940 kvadratnih metrov. Skupna količina ruševin (beton, opeka) je znašala 705, odpadnega lesa pa 72 kubičnih metrov. Odpeljali naj bi tudi 35 ton komunalnih odpadkov. Ker je bil pred rušitvijo objekt nevaren za ogled, načrtov zanj pa ni bilo, so bili podatki za notranje stene, ostrešje in klet le ocenjeni. HIPOX, d. o. o., je bil po navedbah MOL izbran po postopku zbiranja ponudb (JN 09/223455), odločitev o oddaji javnega naročila številka 430-1251/ 2009-18 je sprejela 21. septembra, pogodbo z izbranim izvajalcem pa podpisala 7. oktobra.

Iz gradbenega dovoljenja UE Ljubljana – izpostava Šiška, izdanega 4. novembra letos, ki ga je po pooblastilu MOL pridobilo podjetje Anina, d. o. o., iz Ljubljane (podjetje je izdelalo tudi načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki), pa je razvidno, da je bilo treba porušiti »stanovanjsko hišo s tlorisno površino 117 kvadratnih metrov in gospodarsko poslopje z bruto zazidano površino 166 kvadratnih metrov, ki skupaj tvorita en objekt«.

Ko smo dobili podatke od MOL, smo jih preverili še pri enem večjih prevoznih gradbenih podjetij, ki se ukvarja tudi z rušenjem in odvozom gradbenih odpadkov. Zvedeli smo, da rušenje objekta, v katerega sta vključena tudi odvoz in deponiranje gradbenih odpadkov, stane od 9 do 12 evrov za velike objekte in od 20 do 25 evrov za manjše. Odpadni les lahko oddaš Tisi za pet evrov na tono, odvoz in deponiranje tone komunalnih odpadkov pa staneta od 60 do 70 evrov.

Iz navedenega lahko sklepamo, da je cena za rušenje in odstranitev gradbenih odpadkov v primeru Celovške 41 močno pretirana. Še zlasti ker je bil objekt na dvoriščni strani že napol podrt, streha pa ni bila prekrita z azbestno kritino. Poleg tega je zelo blizu tudi mestno odlagališče odpadkov. Po naših izračunih cena ne bi smela presegati 20.000 evrov.

Janez Petkovšek

Delo 11.12.2009.


SDS: Veliko denarja, malo muzike
Ljubljana – Svetniški klub SDS bo na ponedeljkovi seji mestnega sveta predlagal umik točke o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Center sodobnih umetnosti Rog, saj je po njihovem mnenju pripravljeno gradivo izjemno pomanjkljivo. »Takšne dokumentacije, kot je predlagana, ne moremo niti obravnavati, kaj šele potrditi,« je na včerajšnji novinarski konferenci svetniške skupine SDS dejal Peter Sušnik.
Po mnenju Sušnika v obrazložitvi akta manjkajo pojasnila o tem, koliko je Mestna občina Ljubljana (MOL) doslej zapravila za poslovni najem Roga in vzdrževanje, zakaj objekta doslej ni koristila in kdo je za to odgovoren. Sušnik tudi meni, da niti ena številka v investicijskem programu ne drži in da je ocenjena vrednost projekta v višini 80 milijonov evrov premajhna.

Tudi sicer v SDS menijo, da je slabo načrtovanje in posledično preplačevanje projektov velik problem v MOL. Kot zadnje primere so navedli obnovo predora pod Gradom, poslovni najem vozil, rušenje stavbe na Celovški cesti in tlakovanje središča mesta v vrednosti 1,7 milijona evrov. »Župan Janković nima osnovnega občutka, kako gospodarno ravnati z javnim denarjem. Ne razumemo tega brezkompromisnega zapravljanja denarja,« je dejal Boštjan Cizelj.

Sporna se jim zdi tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je župan naročil za ugotavljanje lastne priljubljenosti in bo plačana iz mestnega proračuna (v preteklih letih jo je plačala Lista Zorana Jankovića), njeni rezultati pa naj bi bili podlaga za odločanje župana o ponovni kandidaturi na volitvah prihodnje leto. »Ko je naročil javnomnenjsko raziskavo, se je odločil, da bo znova kandidiral. Naročnik dobi rezultat, kakršnega želi, to se je pokazalo vsako leto,« je ob tem prepričan Dimitrij Kovačič. Dodal je, da lahko ugotovimo, da v Jankovićevem mandatu več kot 90 odstotkov najav in obljub ni bilo realiziranih. Cizelj pa je dosedanji mandat Zorana Jankovića označil kot »za veliko denarja malo muzike« in ob tem spomnil na »zgodovinsko« zadolževanje občine.



Maša Jesenšek

Jankovićev stadion bodo vendarle plačali tudi Ljubljančani. Surprise, surprise!

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042335199

Delo, 23.02.2010
Drago najemanje zunanjih svetovalnih služb
Zakaj služba za javna naročila MOL ne zmore vsega dela sama?
Veliko javnih naročil namesto 18 uradnikov v tej službi pripravi zasebno svetovalno podjetje Praetor So razlog za zunanjo pomoč preštevilna naročila ali preveč dopustov, bolniških izostankov in nesposobnost?
Ljubljana – Čeprav ima Mestna občina Ljubljana v svoji službi za javna naročila kar 18 zaposlenih, med njimi očitno ni dovolj strokovnjakov, ki bi lahko samostojno pripravili gradivo za vsa javna naročila in jih tudi izpeljali brez zunanje pomoči. Med svetovalnimi podjetji, ki jim pomagajo izvesti največ javnih naročil, izstopa zasebno podjetje Praetor. Pri tem je zanimivo, da je v njem zaposlenih le 12 ljudi, ki pa so očitno tako sposobni, da lahko pripravljajo in vodijo postopke javnih naročil tudi za ministrstva, druge slovenske občine in njihova javna podjetja, vladne službe, zavode, agencije ter druge naročnike.

Ob navedenem se postavlja vprašanje, zakaj lahko za tretjino manjše zasebno podjetje (po številu zaposlenih seveda), ki se ukvarja tudi s poslovnim, pravnim in drugimi vrstami svetovanja, analizami in raziskavami trga, pripravami arbitražnih postopkov in strokovnih mnenj, izobraževanjem in usposabljanjem ..., uspešno izvaja svoje delo, mestna služba za javna naročila pa ne.

Neizprosna statistika

Odgovor nanj se skriva predvsem v lanskih statističnih podatkih o številu dni, ko zaposleni v tej mestni službi niso delali zaradi rednih ali bolniških dopustov. Prvih je bilo namreč za 498 dni, drugih pa kar 578. Če to seštejemo in delimo z 18 zaposlenimi, dobimo podatek, da vsak od njih v povprečju ni delal 60 dni oziroma skoraj tri mesece (če upoštevamo 20 delovnih dni na mesec). V Praetorju po besedah njegovega organizacijskega direktorja Ivana Bohneca bolniških izostankov skorajda ne poznajo, prav tako pa nihče nima toliko dopusta kot v mestni službi (v povprečju skoraj 28 dni). Tega si ob obilici dela (o tem priča tudi njihov arhiv referenc oziroma pogodb z državo, občinami in drugimi naročniki na njegovi spletni strani) niti ne morejo privoščiti. Poleg tega imajo, je dejal Bohnec, še močno konkurenco, več kot deset podobnih svetovalnih podjetij.

Na vprašanje, koliko zaračunavajo za vsak svetovalni posel, je prvi mož Praetorja odgovoril, da je strošek odvisen od zahtevnosti naročila in se giblje od 700 do 6000 evrov, za izjemno zahtevne projekte tudi več. Iz povedanega in referenc, objavljenih na Praetorjevi predstavitveni strani, lahko sklepamo, da to zasebno podjetje na račun MOL in njenih zavodov ali ustanov vsako leto zasluži več tisoč, morda celo več deset tisoč evrov.

Sporno prenašanje dela

Kaj si misli o prenašanju dela mestnih uradnikov (službe za javna naročila) na zunanja svetovalna podjetja, smo vprašali tudi Igorja Šoltesa, predsednika računskega sodišča. Prepričan je, da bi morala imeti tako država (zlasti njena ministrstva) kot mestne občine zaposlenih toliko strokovnjakov, da bi bili sami sposobni izvesti javna naročila, saj je to njihova glavna dejavnost. Pri tem opozarja na 16. člen zakona o javnem naročanju, ki določa, da lahko naročnik za izvedbo in odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le druge naročnike javnega prava. To pomeni, pravi Šoltes, da za izvedbo takega naročila ne more pooblastiti oseb(e) zasebnega prava. Se pa zaveda, da svetovanje ni enako izvedbi in odločanju, in bi pravzaprav morali v vsakem primeru ugotavljati, ali so naročniki naredili tudi to (in se na koncu postopka le podpisali), ali je bilo zaradi zapletenosti res treba najemati zunanje izvajalce ali je šlo zgolj za nedopustno prenašanje dela in odgovornosti z države, občine ali druge javne ustanove ali podjetja na zasebnike.

Lenoba ali nesposobnost?

Ker pa je samo Praetor v letu 2007 s svetovanjem ministrstvom, občinam, vladnim službam, javnim podjetjem, zavodom in ustanovam zaslužil več kot 400.000 evrov (brez davka), se seveda postavlja vprašanje, ali je tak, že leta ustaljen način prenašanja dela z redno zaposlenih uradnikov na zasebna svetovalna podjetja zgolj znak nesposobnosti teh uradnikov ali pa so vzrok preveč dela, premalo zaposlenih, preveč službenih izostankov (bolezni, porodniške, izobraževanja ...), fluktuacija zaradi morebiti prenizkih plač, prenizka izobrazbena struktura ... Ne glede na odgovor je dejstvo, da davkoplačevalci zaradi takšnega načina dela plačujejo dvakrat. Prvič za redno zaposlene uradnike, drugič pa še za najete zasebne svetovalce.

To bi nas lahko pripeljalo do sklepa, da bi se v primeru MOL moral ljubljanski župan odločiti, ali bo svoje uradnike prisilil, da sami opravijo vse delo ali da v službi ohrani le še enega ali dva zaposlena, ki bi zgolj še formalno potrjevala javna naročila, pripravljena pri zasebnih svetovalnih podjetjih. Najbrž bi bilo tako ceneje.

Janez Petkovšek

Borut,     

Marta Kos za Jankovića

    * Ljubljana
    * 19.03.2010, 06:35
    * Marjeta Bogataj
   

Občinski funkcionarji se učijo vodenja in medijskega nastopanja.

Marta Kos Marko, Aaron Marko in Barbara Lebar iz GKTI izvajajo usposabljanje občinskih funkcionarjev. (Foto: Marta Kos)

Za izobraževanje in treninge šole vodenja je Mestna občina Ljubljana (MOL) iz proračuna plačala 48.200 evrov, in sicer 18.200 evrov leta 2008, ko se je treh dnevov treninga udeležilo 91 zaposlenih, ter 30 tisoč evrov lani, ko je bilo na petih dnevih treninga 150 zaposlenih. Cena za dan treninga na udeleženca znaša 200 evrov (brez DDV).

48 tisoč dvesto evrov je MOL plačala podjetju GKTI za skupno osem dni treningov leta 2008 in lani.

Licencirani trenerji GKTI (Gustav Käser Training International) Marta Kos Marko, Aaron Marko in Barbara Lebar že tretje leto izobražujejo in trenirajo občinske funkcionarje. Ob nastopu mandata župana Zorana Jankovića so pri kadrovanju namreč ugotovili, da kompetence pri vodjih niso dovolj dobre, zato so se odločili za usposabljanje, pojasnjujejo na MOL. GKTI so našli “v iskanju in tudi razgovorih z nekaterimi ponudniki storitev”, posel pa so mu dali s postopkom oddaje javnega naročila na podlagi povabila. Oktobra 2008 so z direktorjem Aaronom Markom sklenili prvo pogodbo, novembra 2009 pa drugo.

Javno nastopanje
“Pogodbe niso bile sklenjene za časovno obdobje, temveč za določeno število sklopov izobraževanja in treningov,” pravijo na MOL. Na izobraževanjih in treningih šole vodenja se na celodnevnih delavnicah med drugim učijo “motivacije kot funkcije vodenja, tehnike vodenja pogovorov s sodelavci, konstruktivne kritike kot temelja razvoja sodelavcev, pogovorov s kandidati za službo, vodenja projektov, razvoja in povečevanja kreativnosti v timu, vodenja pogovorov s sodelavci, procesov skupinske dinamike, javnega nastopanja in prezentiranja, obvladovanja sebe in stresa, upravljanja s časom in drugega.”

Tudi zunanji udeleženci
Janković, podžupanja Jadranka Dakić in podžupan Janez Koželj so bili prisotni le na uvodnem in začetnem delu usposabljanja, drugi podžupani in direktor mestne uprave pa se izobražujejo tako kot vsi načelniki oddelkov in direktorji služb mesnte uprave, vodstvo Javnega holdinga Ljubljana in direktorji javnih podjetij in zavodov, (vključno s Tehnološkim parkom Ljubljana, Ljubljanskimi lekarnami, Gospodarskim razstaviščem in Zdravstvenim domom Ljubljana) ter “nekaj vodij drugega nivoja”. Zunanji udeleženci plačujejo stroške usposabljanja sami, na podlagi izdanih naročilnic in po prejemu računov.


Janković, Dakićeva in Koželj pa so tako dobri, da tega ne potrebujejo. Niti tistega dela o konstruktivni kritiki in javnem nastopanju.

Če pogledate prispevek z dne 28.1., boste videli, da so takrat v Financah navedli, da bo Mesarski most stal 2,9 milijona (v primerjavi s štirikrat daljšim viaduktom Predel na cesti na Predel, ki je stal 2,3 milijona evrov). No, danes vidim na tabli na ograji gradbišča zapisano investicijsko vrednost: 4.379.003 €.

????????????????????????????????????

A ja, danes je prvi april in najbrž se mestnim oblastem to zdi smešno. 

http://www.finance.si/274055